Foto: EPA
Foto: EPA

Volitve v Generalni skupščini ZN-a bodo poleti, Slovenija, ki se za položaj poteguje z Belorusijo, mora prepričati najmanj 129 držav. Če bo prepričljivejša od protikandidatke, bo to nalogo opravljala v letih 2024 in 2025, in sicer drugič doslej.

Varnostni svet ima za poglavitno nalogo ohranjanje miru in varnosti. Glede na to, da ga sestavlja samo 15 članic od skupaj 193 držav, je to izjemna priložnost Slovenijo, je poročal Luka Robida za Radio Slovenija.

Izkoristiti jo namerava z reševanjem problematik, s katerim si je že doslej gradila prepoznavnost v mednarodni skupnosti. Posebni odposlanec ministrice za zunanje zadeve za kandidaturo Slovenije Franci But je za Radio Slovenija izpostavil trud v zagovoru multilateralne ureditve sveta, "opolnomočenju žensk, skrbi za otroke, mednarodno pravo v konfliktnih situacijah, svetovni mir. Na drugi strani moramo upoštevati nove okoliščine, ki jih v širšem prostoru skoraj vsi priznavajo ..."

Govor je o podnebnih spremembah. Kar je ob uradni predstavitvi kandidature zunanja ministrica Tanja Fajon podkrepila z zavzemanjem za "zeleno prihodnost, zagotavljanje obnovljivih virov energije, boj proti podnebnim spremembam, za pomoč in razumevanje med majhnimi državami, ko se bijejo konflikti ali se ruši svetovna ureditev".

Da bo pomemben dejavnik odločanja vojna v Ukrajini, je jeseni v New Yorku napovedal nekdanji predsednik republike Borut Pahor: "Nikoli nikomur ne smemo dati vedeti, da smo pripravljeni kakor koli zamenjati načelna stališča pri nekaterih ključnih zunanjepolitičnih vprašanjih zaradi kandidature."

To je pomembno tudi v okviru tega, da je protikandidatka Belorusija. Ta stoji ob boku Rusiji v času vojne v Ukrajini. Slovenija svoje zmage kljub vedenju, da je večina članic OZN-a obsodila rusko agresijo v Ukrajini, ne jemlje za samoumevno.