Gre za otroke, mlajše od 10 let, ki izpolnjujejo pogoje za priznanje mednarodne zaščite.

Kot so sporočili iz vlade, so pri določitvi števila sprejetih otrok izhajali predvsem iz posebnih potreb mladoletnikov brez spremstva. To so možnosti zagotovitve ustreznih sprejemnih pogojev, primernih za nastanitev te najranljivejše kategorije prosilcev za mednarodno zaščito, njihove oskrbe, vključno s kadrovskimi zmožnostmi, pa tudi izvedbe postopka mednarodne zaščite, zmožnosti za nadaljnjo integracijo in zagotavljanja možnosti za njihov ustrezen razvoj v novem okolju.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo pomagalo vladnemu uradu za oskrbo in integracijo prebežnikov, da se za otroke zagotovijo ustrezna nastanitev, oskrba in obravnava v drugi ustrezni ustanovi zunaj azilnega doma ali na drug primeren način.

Ministrstvo bo zagotovilo tudi ustrezne strokovne delavce in sodelavce. Za stroške v povezavi s tem pa bodo ministrstvu zagotovili dodatna finančna sredstva v vrednosti 122.400 evrov.

Sorodna novica Hojs: Z obveznim premeščanjem prebežnikov se ne strinjamo

Premestiti je treba 1600 mladoletnikov

Vlada je odločitev sprejela, potem ko se je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen na začetku marca posebej zavzela za zaščito mladoletnikov brez spremstva na grških otokih. Evropska komisija je nato pozvala k premestitvi 1600 mladoletnikov brez spremstva v druge države članice EU-ja.

Sodelovanje pri projektu premestitve mladoletnikov brez spremstva iz Grčije so do zdaj potrdili v Belgiji, Bolgariji, Franciji, na Hrvaškem, Finskem, v Nemčiji, na Irskem, Portugalskem, v Luksemburgu, Litvi in Švici, so še sporočili iz vlade.

Pogoj znanja jezika in počasnejše združevanje družin

Ministrstvo za notranje zadeve pa je v medresorsko usklajevanje posredovalo predlog novele zakona o tujcih, s katerim bi lahko znova močno priprli meje za prebežnike.

Med novostmi, ki jih želi ministrstvo za notranje zadeve uvesti z novelo, je tudi pogoj začetnega znanja slovenskega jezika (A1 po Skupnem evropskem jezikovnem okviru) za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine, za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po petih letih neprekinjenega zakonitega prebivanja tujca v Sloveniji pa še nekoliko boljše znanje slovenskega jezika (A2). Kot poudarja ministrstvo, tudi v nekaterih drugih državah članicah EU-ja zahtevajo pogoj znanja jezika države članice za izdajo dovoljenja za začasno ali stalno prebivanje.

Za pridobitev pravice do združitve družine pa predlog novele uvaja nov pogoj – dvoletno zakonito bivanje v Sloveniji.

Sorodna novica Notranje ministrstvo vnovič v zaostritev azilne zakonodaje

Omejevanje prošenj za azil ob množičnih migracijah

Pomembnejša novost v predlogu novele je tudi nadomestilo za 10.b člen zdajšnjega zakona o tujcih, ki je omejeval možnost vlaganja prošenj za azil ob množičnih migracijah, ustavno sodišče pa ga je lani razveljavilo.

Novela namreč predvideva protokol odzivanja v primeru pojava kompleksne krize, recimo v primeru spremenjenih razmer na področju migracij ali drugih okoliščin. V takem položaju bi lahko ministrstvo za notranje zadeve podalo predlog vladi, naj državnemu zboru predlaga izglasovanje začasne omejitve izvajanja zakona o mednarodni zaščiti.

Če bi DZ tak predlog potrdil, bi lahko policija namero tujca za vložitev prošnje za mednarodno zaščito zavrgla in ga napotila nazaj v sosednjo državo članico EU-ja, iz katere je tujec vstopil v Slovenijo. To bi bilo mogoče pod pogojem, da v tej državi članici EU-ja ni sistemskih pomanjkljivosti v povezavi z azilnim postopkom in da ni pogojev za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročili nevarnost mučenja, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja. Ta ukrep med drugim ne bi veljal v primeru, da zdravstveno stanje tujca tega ne bi omogočalo, če bi šlo za mladoletnika brez spremstva ali če bi prosilec nedvoumno izkazal, da sosednja država članica EU-ja zanj osebno ni varna država. Na ministrstvu so ob tem poudarili, da predlagana rešitev upošteva odločbo ustavnega sodišča.

Predlog novele pa med drugim tudi zdajšnjo dvofazno ureditev izdajanja aktov in nalaganja obveznosti nezakonito prebivajočim tujcem za prostovoljni odhod iz države spreminja v enofazni sistem. To pomeni, da bo policija neposredno izvrševala odločbe upravnih organov, če tujec ne bo sledil njihovemu izreku.