Aleš Hojs na odboru DZ-ja za notranje zadeve. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Aleš Hojs na odboru DZ-ja za notranje zadeve. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Druga zaslišanja ministrskih kandidatov

- Anže Logar (SDS) za zunanje ministrstvo
- Janez Cigler Kralj (NSi) za ministrstvo za delo
- Matej Tonin (NSi) za obrambno ministrstvo
- Aleksandra Pivec (DeSUS) za kmetijsko ministrstvo
- Boštjan Koritnik (SMC) za javno upravo
- Andrej Šircelj (SDS) za finančno ministrstvo

SDS-ov kandidat za notranjega ministra Aleš Hojs kot ključno nalogo ministrstva in policije vidi zagotavljanje varnosti, tako osebne varnosti vsakega državljana kot širše skupne varnosti.

Med ukrepi za zagotovitev varnosti je med drugim poudaril zavarovanje državnih meja. "Prioritetno bomo zavarovali meje, a ne zaradi migrantskega vala, ampak koronavirusa, ki je resna in konstantna grožnja," je dejal.

Čeprav se je število policistov v zadnjih letih zmanjšalo, ocenjuje, da trenutna kadrovska zasedenost policije v trenutnih razmerah zadostuje za ustrezno zavarovanje meja, a morata biti izpolnjena dva pogoja – da je policija ustrezno opremljena in da so deli meje, ki so najbolj rizični, ustrezno tehnično varovani.

Izrazil je prepričanje, da je treba nadaljevati zapiranje južne meje in da je treba panelno ograjo postaviti na vseh delih, kjer je največja nevarnost za vdor morebitnega novega migrantskega vala. "Gre za nujno preventivo, ki v ničemer ne bo preprečevala običajnega pretoka blaga in ljudi, bo pa že v osnovi zavračala ideje o nezakonitih prestopih meje kogar koli in kjer koli," je dejal.

Napovedana sprememba zakona o tujcih

Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Da bi lahko policija učinkovito zavarovala južno mejo, bo morala po prepričanju Hojsa dobiti nova pooblastila, zato namerava DZ zaprositi za spremembo dveh ali treh ključnih zakonov. Prvi je zakon o tujcih, "kjer se je vse spremenilo z zadnjo odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je jasno povedalo, da ima država možnost, da si predpiše zakon tudi tako, da je v množičnih prehodih, ko država nima zadosti kadrovskih in drugih možnosti, mogoče te stvari izvajati tudi neindividualno". "Tak zakon bo relativno kmalu na vaših mizah, pri čemer upam, da bo mogoče najti ustrezen dogovor," je dejal.

Relativno hitro bi bilo treba po njegovem mnenju spremeniti tudi zakon o mednarodni zaščiti. Ko namreč nekdo prihaja iz varne države in pri nas vlaga prošnjo za mednarodno zaščito, je treba takšno prošnjo zavreči, saj ni nobenega razloga, da jo vlaga, je dejal.

Po njegovem mnenju bi bilo treba spremeniti tudi zakon o obrambi, in sicer na način, da bi lahko policiji pri migracijah pomagali tudi tisti deli vojske, ki že imajo delno policijska pooblastila, npr. vojaška policija. Ni pa za to, da bi policijska pooblastila kar na splošno prenesli v vojsko. Kar pa, kot je dejal, ni več v njegovi pristojnosti.

"Vrnitev policista v lokalno okolje"

Med načrtovanimi ukrepi je navedel tudi prizadevanja za administrativno razbremenitev policije. Med drugim se bo zavzel, da se policisti na terenu opremijo s tabličnimi računalniki in da se odpravi nerazumljivo pretirano ščitenje osebnih podatkov v izrednih razmerah. Glede morebitne reorganizacije policijskih postaj in policijskih uprav pa je dejal, da je ta smiselna tam, kjer se je pokazalo, da je ukinjanje postaj poslabšalo varnost. "Policista je treba vrniti tja, kjer ga ljudje najbolj čutijo, to je v lokalno okolje," je dejal.

Bistvene spremembe Hojs pričakuje pri pregonu najtežjih kaznivih dejanj, pri čemer je bil kritičen do Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). "Ni mogoče reči, da kriminalisti NPU-ja ne opravljajo svojega dela, dejstvo pa je, da to delo ni najučinkovitejše," je ocenil.

V koaliciji so po njegovih besedah dogovorjeni, da bo vsak minister pripravil tudi predloge, ki bi jih izvedli skupaj. Sam namerava tako že v kratkem po vzoru Avstrije predlagati uvedbo avtocestne policije in združitev vseh organov, ki se ukvarjajo z nadzorom prometa. Pozvati namerava tudi k proučitvi kaznovalne politike za prekrške v prometu. Sam namreč meni, da bi morala biti višina kazni odvisna od prihodkov prekrškarja.

Vprašanja in razprava poslancev

Šircelj je naletel na kritike opozicije, da v SDS-u ne razlikujejo med begunci in migranti. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Šircelj je naletel na kritike opozicije, da v SDS-u ne razlikujejo med begunci in migranti. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Na zaslišanju je kandidat za ministra med drugim odgovarjal na vprašanje poslanca LMŠ-ja Nika Prebila o namigih glede vključevanja vard v varovanje južne meje ter poslanke Levice Nataše Sukič o domnevni militarizaciji meje. Mašo Kociper (SAB) pa je med drugim zanimalo, ali bo Hojs kot direktor podjetja Nova hiša, ki izdaja televizijski program Nova24TV, morda v konfliktu interesov glede na to, da naj bi policija, ki jo bo usmerjal kot minister, preiskovala financiranje medijev blizu SDS-a.

Hojs je glede slednjega dejal, da nima podatka o tem, da bi zoper njega potekala kakršna koli preiskava. Zagotovil je, da se v delo policije ne bo vpletal in bo pri tem dosledno upošteval zakon. Hkrati pa je dal vedeti, da zanj stavek v zakonu, da minister usmerja delo policije, "ne pomeni, da ta zgolj sedi in gleda" ter da mora biti minister pri usmerjanju aktiven.

Sicer pa je pojasnil, da se je pred štirimi leti odločil za "korak k večji pluralizaciji slovenskih medijev", zato je tudi eden od delničarjev Nove hiše. Trenutno je tudi direktor podjetja, a če bo postal notranji minister, bo s te funkcije odstopil, je napovedal.

Kandidat za ministra si v državi želi spodbuditi zavedanje o pomenu reda in varnosti. "Najbrž se strinjamo, da je mejo treba varovati," je pojasnil. Je pa izrazil "kategorično nasprotovanje", da bi aktivnosti na meji oz. patruljiranje izvajal kdor koli drug razen državnih varnostnih organov.

Vodjo t. i. štajerske varde Andreja Šiška je označil bolj za provokatorja in nastopača. Kot je ocenil, pa je zaskrbljenost prebivalcev ob meji ob povečevanju števila nezakonitih migrantov na nek način upravičena.

Napovedal je dodatno postavitev panelne ograje na mestih, ki bi bila lahko tvegana z vidika nezakonitih prehodov hrvaško-slovenske meje. Za "smešno" pa je označil enačenje postavljanja ograje z militarizacijo.

O trenutni količini ograje in o njeni ceni Hojs, kot je dejal, še ni seznanjen, saj kot kandidat za ministra še nima dostopa do teh podatkov. Vendar pa v prihodnje ne vidi ovire, da cena ne bi bila javno znana.

Glede Hrvaške je povedal, da se zavzema za vstop te države v schengenski sistem. "To je v strateškem interesu Slovenije, se pa bojim, da tega vstopa še nekaj časa ne bo," je dejal.
Hojs je komentiral tudi besede poslanke LMŠ-ja Jerce Korče, ki ga je na osnovi medijske objave povprašala, ali namerava za novega generalnega direktorja policije predlagati namestnika generalne direktorice policije Tomaža Pečjaka, ki da naj bi bil njegov prijatelj in partner pri igranju squasha. Kandidat za ministra je potrdil, da igra skvoš, a z nekom drugim, ne pa s Pečjakom, ki ga niti ne pozna. Kot je poudaril, pa se mu zdi "jasno, da si vsak minister pripelje ekipo".

Hojs je ob tej priložnosti izrazil tudi ogorčenje nad "vojnim dobičkarstvom" nekaterih trgovcev v času izbruha koronavirusa. Tako naj bi cene zaščitnih mast poskočile z dveh evrov na 25 evrov, cena razkužila za roke pa je bila v enem od trgovskih centrov kar dvakrat višja od siceršnje. Omenil je možnost, da bi država v takšnih primerih administrativno omejila cene določenih izdelkov.

Video: Posnetek predstavitve v dveh delih

20. nujna seja Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo (predstavitev kandidata za ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa), 2. del
20. nujna seja Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo (predstavitev kandidata za ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa), 3. del