S tem se je strinjal s sogovornikom, slovenskim kolegom Janezom Kopačem, s katerim sta se sešla v Rimu. Ministra sta se dogovorila, da si bosta prizadevala doseči odklonilno evropsko stališče do enostranske poteze Hrvaške. Prav tako bosta v prihodnje koordinirala poteze obeh držav.

Kopač je Matteoliju predstavil tudi okoljske projekte sodelovanja jadranskih držav, ki jih Slovenija predlaga kot prvi korak za izvajanje Akcijskega načrta za Jadran, ki je bil podpisan junija v Zadru.

Minister Matteoli se je strinjal, da se pozove države Jadransko-Jonske pobude k izvajanju načrta ravnanja v primeru onesnaženj zaradi nesreč na morju, ki ga koordinira Regionalni center za hitri odziv v primeru pomorskih nesreč in onesnaženj morja (REMPEC). Slovenija, Hrvaška in Italija namreč ta načrt že izvajajo.

Čim prej ratificirati protokol o sodelovanju pri preprečevanju onesnaževanja z ladij Matteoli je podprl tudi poziv Slovenije, da države Jadransko-Jonske pobude čim prej ratificirajo protokol o sodelovanju pri preprečevanju onesnaževanja z ladij in ob izrednih dogodkih v boju proti onesnaževanju Sredozemskega morja ter protokol o strateški presoji vplivov na okolje, ki pomeni obvezno podlago za izvedbo večjih projektov na Jadranu, kot so na primer gradnja naftovodov, terminalov

Evropska komisija pozdravlja namere Slovenije
Minister Kopač pa je prejel pismo evropske komisarke za okolje Margot Wallström, v katerem ta pozdravlja prizadevanja Slovenije za varstvo Jadranskega morja v okviru Jadransko-Jonske pobude, s katerimi jo je pred kratkim seznanil minister. Komisarka v pismu še navaja, da so ta prizadevanja usklajena z aktivnostmi Evropske unije, z njeno novo pomorsko strategijo, okvirno vodno direktivo in integralnim upravljanjem z obalnimi območji.