Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel je v vlogi predsednika odbora za zunanje zadeve pri strokovnem svetu SDS-a kot bistveno razliko med sporazumom, ki sta ga parafirala nekdanja premierja Janez Drnovšek in Ivica Račan ter prejšnji teden podpisanim arbitražnim sporazumom navedel dejstvo, da je prvi vseboval končno rešitev oz. zemljevid meje, medtem ko je arbitražni sporazum le navodilo za arbitre.

Po njegovi oceni je bil od aktualnega arbitražnega sporazuma zaradi vključitve načela zunanje pravičnosti boljši tudi dogovor nekdanjih premierjev Janeza Janše in Iva Sanaderja na Bledu avgusta 2007. Po mnenju Rupla bi morala namreč Slovenija pri tem načelu vztrajati.

Za Rupla najbolj moteča časovnica
Še najbolj moteče pa je po Ruplovih besedah to, da se bo v skladu z arbitražnim sporazumom "zgodba končala šele čez štiri ali pet let, kar je slabo za Slovenijo". Hrvaška je zdaj bolj motivirana za konstruktiven pogovor, kot bo čez štiri ali pet let, je prepričan Rupel, pri čemer je ponovil, da je bil SDS naklonjen predlogu evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna, ki je vseboval časovno opredelitev in je predvidel, da bodo hrvaško vstopanje v EU in pogajanja o meji potekali sočasno. "Zdaj se je simetrija porušila," opozarja Rupel.

Rupel: Stvar je treba zdaj izpeljati do konca
Po mnenju Rupla bi se moral slovenski premier Borut Pahor, ki je napovedal posvetovalni referendum (na njem bodo Slovenci po Ruplovem prepričanju "izrazili zadržanost"), že pred podpisom arbitražnega sporazuma širše posvetovati. Kljub kritikam pa je Rupel prepričan, da je treba zdaj "stvari speljati do konca, kot so postavljene", pri čemer obžaluje, da "je bila stvar narejena na hitro" in da je vlada prehitro popustila pritiskom tujine, zlasti Washingtona.

Rupel pa je bil kritičen tudi do dela zunanjega ministra Samuela Žbogarja, ker Slovenija dlje časa ni imela veleposlanikov v nekaterih ključnih državah, kot slabega pa je ocenil tudi spremenjen zakon o zunanjih zadevah, ki prinaša več pristojnosti predsedniku republike glede imenovanja veleposlanikov in znova omogoča nagrajevanje politično primernih posameznikov z veleposlaniškimi mesti.