Foto:
Foto:

Borisa Pahorja smo obiskali ob 25. obletnici slovenske osamosvojitve in se z njim pogovarjali o poti, ki jo je država prehodila od leta 1991 do danes. Čeprav bo letos star že 103 leta, še vedno živi sam na svojem domu v Trstu, kjer smo ga obiskali in se skupaj odpeljali do njegove knjižnice v slovenskem kulturnem domu na bližnjem Proseku.

"Razočaran sem nad Slovenijo kot državo," je povedal že na začetku pogovora. Najbolj ga boli, in to večkrat poudari, nonšalantni odnos Slovenije do Italije. Narobe se mu zdi, da Italija zaznamuje spomin na fojbe, ne prizna pa fašističnega divjanja v Sloveniji. Slovenija bi se po njegovem mnenju morala odzvati že zdavnaj in zahtevati od Italije, da se zgodovina razjasni. "Obnoviti bi se morala slovensko–italijanska komisija zgodovinarjev ter povedati, kaj se je dogajalo v času fašizma, kaj se je dogajalo v zasedeni Ljubljani in v italijanskih taboriščih," je prepričan Pahor. Dodaja, da je prav, da smo s sosedi v prijateljskih odnosih, vendar bi se morala naša država vseeno vesti kot država.

Ni zagovarjal razhoda z Jugoslavijo
Sam leta '91, ko se je Slovenija osamosvajala, ni zagovarjal razhoda z Jugoslavijo, je pa želel, da bi bila Slovenija bolj samostojna in bi to pridobila v obliki konfederativne ureditve. "Takrat je bila Slovenija enotna, ker smo bili končno enkrat kolikor toliko politično združeni." Na vprašanje, kam se je izgubila narodna zavest iz tistih časov, pa odgovori, da jo je uničila ekonomija skupaj s težnjo po socialni državi, ki pa ne more obstajati v kapitalističnem sistemu. Vprašal se je, zakaj si za model ne vzamemo skandinavskih držav. "V Sloveniji danes vladajo stranke,« je dodajal. »Vendar se morajo stranke enkrat končno poenotiti in ne čakati, da se bodo strinjali po treh ali štirih letih diskusije o neki stvari, drugače bo šla država po gobe, če ne, oprostite, to ni država, ampak strankarska skupnost."

Boj za slovensko identiteto
Pahorjevo življenje je ravno zato, ker je zamejski Slovenec, zaznamoval boj za slovensko identiteto. "Danes me napadajo, da sem nacionalist, ker sem se uprl, ko so v Piranu za župana izvolili človeka, ki je prišel iz Afrike. Nič nimam proti barvi njegove kože, vendar bi moral biti župan nekdo, ki je tam rojen, ki pozna zgodovino Pirana. Bolje bi bilo, če bi bil župan Italijan iz Pirana."

Slovencem manjka zdravega narodnega čuta, nismo prepričani Slovenci, je povedal med pogovorom. "Ne izobešate zastave med prazniki. In zakaj ne? Zato, ker ste 40 let izobešali jugoslovansko zastavo." Za konec pove še, da Sloveniji ob 25. rojstnem dnevu želi, da bi končno postala prava država.

Več v Tedniku, danes ob 20. uri na 1. programu TV Slovenija.