Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je poudarila, da nam ta strategija zagotavlja črpanje evropskih sredstev, vendar je tudi zunanji vzvod, ki ga potrebujemo zaradi nas samih, za strateško usmerjene naložbe v znanost, za to, da se v Sloveniji končno osredotočimo na raziskovalno-inovativne cilje in rezultate. Foto: BoBo
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je poudarila, da nam ta strategija zagotavlja črpanje evropskih sredstev, vendar je tudi zunanji vzvod, ki ga potrebujemo zaradi nas samih, za strateško usmerjene naložbe v znanost, za to, da se v Sloveniji končno osredotočimo na raziskovalno-inovativne cilje in rezultate. Foto: BoBo
Pametna specializacija
Strategija pametne specializacije bo naslovila tri prednostna področja - industrija 4.0, naravni in tradicionalni viri za prihodnost ter zdravo delovno in bivalno okolje. Foto: BoBo

Strategija pametne specializacije bo naslovila tri prednostna področja - industrija 4.0, naravni in tradicionalni viri za prihodnost ter zdravo delovno in bivalno okolje.

Predsednik vlade Miro Cerar je spomnil, da v Sloveniji manjka skupna vizija. Namen današnje konference v Ljubljani je zato doseči skupno smer, "ki bo dala naši družbi tisto samozavest, tisti smisel, ki ga tako močno potrebujemo in ki nam je tako zelo primanjkovaal v času krize," je povedal premier. "Tokrat se boste spet - ampak zares - ukvarjali s prioritetami. Vlada z njimi misli nadvse resno," je dejal zbranim in dodal: "Izvedba strategije - poudarjam, izvedba - bo predstavljala prioriteto te vlade."

Pojasnil je, da zastavljenih prioritet ne bodo podprli le skozi ukrepe raziskovalno-inovacijske politike, ampak jih bodo obravnavali medsektorsko. V njihovo uresničevanje bodo usmerili gospodarsko diplomacijo, vzpostavitev vizumskega režima, povezovanje raziskovalne sfere in gospodarstva, urejanje okoljskih in prostorskih dovoljenj, aktivno politiko zaposlovanja in javna naročila, je naštel premier.

Slovenski izdelki za svetovni trg
Ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj je spomnila, da potrebujemo strategijo pametne specializacije za izkoriščanje evropskih sredstev, a ne le zaradi tega. "Strategijo potrebujemo tudi zato, da bomo osredotočili vlaganja v razvoj v tista področja, kjer imamo v Sloveniji kritično maso znanja, kompetenc in zmogljivosti, ki nas lahko pripeljejo do tega, da bomo lahko te izdelke prodali na svetovnih trgih," je dejala. "Brez kritične mase je v globalnem svetu težko konkurirati. Skupni imenovalec strategije pametne specializacije je zato sodelovanje," je dejala.

"Pošteno smo že zakorakali v finančno perspektivno 2014-2020, pa nas kljub temu čaka še kar nekaj dela, preden bomo lahko vložili prvi evro v prihodnji razvoj naše države," je opozoril minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in poudaril, da je veliko tega dela povezanega z zaokrožitvijo procesa pametne specializacije. Spomnil je, da načrtujejo na gospodarskem ministrstvu veliko tovrstnih ukrepov. Podpreti nameravajo raziskovalno-inovacijske ukrepe v podjetjih za dvig dodane vrednoti in konkurenčnosti na svetovnih trgih, spodbujali bodo razvojne naložbe v malih in srednjih podjetjih ter zagonskih podjetjih, izvajali bodo ukrepe na področju socialnega podjetništva in zadružništva, spodbujali bodo internacionalizacijo podjetij ...

Znanje za razvoj družbe in gospodarstvo
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je poudarila, da je znanje temelj in izhodišče uspešnega gospodarstva ter razvoja družbe. Čeprav nam ta strategija zagotavlja črpanje evropskih sredstev, v njej vidi veliko več kot to. "Je zunanji vzvod, ki ga potrebujemo zaradi nas samih, za strateško usmerjene naložbe v znanost, za to, da se v Sloveniji končno osredotočimo na raziskovalno-inovativne cilje in rezultate," je dejala.

Strategija pametne specializacije je eden izmed strateških dokumentov, ki bodo podlaga za izkoriščanje sredstev evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2020. Še pred obravnavo na vladi jo bodo predvidoma julija poslali Evropski komisiji, od njenega odziva pa je odvisna tudi obravnava na vladi, so pojasnili v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.