Iz SDS-a sporočajo, da bodo proti Hrvaški začeli teči postopki, če sabor na svoji seji ob novem sklicu ne bo sprejel ukrepov v skladu z zavezami Hrvaške do EU-ja.

LDS: Vlada bi morala odločneje zastopati slovenske nacionalne interese
V LDS-u zahtevajo razveljavitev hrvaškega zakona o ekološko-ribolovni coni, čeprav se ta trenutno ne izvaja. V LDS-u menijo, da bi morala slovenska vlada in parlament že doslej odločneje zastopati slovenske nacionalne interese, ko gre za vprašanja državne meje, in pri tem izkoristiti močen mednarodni položaj Slovenije kot članice EU-ja in Nata, tako da odločitev, ki prejudicirajo mejo in so v škodo Sloveniji, sploh ne bi sprejemali.

Predsednik SD-ja Borut Pahor pa je dejal, da se bo morala Hrvaška odločiti, ali ima interes za pospešen vstop v EU ali pa se bo še naprej obnašala tako, kot da je mednarodne obveznosti ne zavezujejo, in bo ravnala samovoljno. V takšnem primeru bi izgubila zaveznika ne samo v Sloveniji, ampak tudi v EU-ju

Nova Slovenija: Hrvaška si sama zapira vrata v EU
Iz koalicijske NSi pa sporočajo, da pri uveljavitvi ERC-ja ne gre za dvostransko vprašanje med Slovenijo in Hrvaško, temveč za akt, ki ga Hrvaška izvaja proti vsem članicam EU-ja. In ker Hrvaška ne drži besede, ki jo je 4. junija 2004 dala Evropski komisiji, Sloveniji in Italiji v NSi-ju ne verjamejoo, da bi lahko prav v tem letu pristopna pogajanja s Hrvaško prešla v odločilno uspešno fazo. Nasprotno naj bi si Hrvaška z enostransko uveljavitvijo ERC-ja sama zapirala vrata na poti v EU in sama ustavljala pogajalski proces.

Iz DeSUS-a so sporočili, da ne smejo preveč pričakovati od novega sabora in nove vlade in bi morali nemudoma ukrepati. Karl Erjavec je še dejal, da svoji stranki predlagal, da bi podprla resolucijo o meji s Hrvaško, ki jo je pripravila SLS.

SNS: Zahtevali bomo razpis referenduma
V SNS-u zahtevajo prekvalificiranje nekaterih najbolj izpostavljenih mejnih prehodov v maloobmejne in blokiranje povabila Hrvaške v Nato. Poleg tega opozarjajo, da nameravajo zahtevati razpis predhodnega posvetovalnega referenduma o vstopu Hrvaške v EU.

V stranki opozarjajo, da Hrvaška nikoli v zgodovini ni držala besede oziroma spoštovala že sklenjenih dogovorov ali obljub. Izjavo ministra Rupla, da smo "Hrvatom dolžni dati vsaj še eno priliko", v SNS-u razumejo kot premočno in preveč prepleteno z dolgovi, ki jih imajo do Hrvaške, in s sorodstvenimi vezmi, ki jih imajo na Hrvaškem tisti, ki imajo svoje hiše v Umagu in še nižje, po Dalmaciji, ter svoje jahte, registrirane in zasidrane v južnih pristaniščih.

Predsednik stranke Zmago Jelinčič je za MMC dejal, da od napovedanih pogovorov, ki jih Hrvaška obljublja Sloveniji in Italiji, ni kaj pričakovati, saj se Hrvaška požvižga celo na EU, Slovenijo pa ima zgolj za predpražnik. Meni, da Slovenija ne sme čakati, ampak se mora odzvati takoj.

Zares: Ruplove izjave kažejo na popustljivost pri načelnih vprašanjih
V stranki Zares pa sporočajo, da gre za eksplicitno neizpolnjevanje dane besede in mednarodnih obveznosti. Po njihovih besedah Hrvaška tako izgublja verodostojnost resne kandidatke za polnopravno članstvo v EU-ju. Stališče, ki ga je nedavno sporočil zunanji minister dr. Dimitrij Rupel kaže na popustljivost v načelnih vprašanjih, saj v Zaresu menijo, da notranja hrvaška razmerja za Slovenijo in EU niso pomembna. Pričakujejo, da se bodo pristojne institucije Evropske unije odzvale pravočasno, odločno in načelno.

V klubu nekdanjih veleposlanikov Slovenije in v SNS-u zahtevajo ustavitev pogajanj Hrvaške z Evropsko unijo. Pričakujejo, da bo vlada storila vse, kar je treba, da bo hrvaški sabor preklical sporno odločitev, Slovenija pa naj od Hrvaške zahteva dosledno spoštovanje mnenja Banditerjeve komisije, ki obe državi usmerja k mejnemu sporazumu na podlagi stanja na dan 25. junija 1991. Opozarjajo še, da se je Hrvaška pisno obvezala, da ERC-ja ne bo uveljavljala brez posebnega predhodnega sporazuma s sosednjo Slovenijo in Italijo in da njena uveljavitev ne bo imela pravnih učinkov za članice EU-ja, kar je postalo obveznost Hrvaške in bila sprejeto v dokumente Evropskega sveta in Evropske komisije.

MZZ: Cona za države članice Unije ne velja
Ministrstvo za zunanje zadeve na svoji spletni strani pojasnjuje, da glede na sporazum, ki ga je Hrvaška podpisala z Unijo, še naprej veljajo enake razmere kot pred 1. januarjem 2008 in da cona za države članice EU-ja ne velja, saj se je Hrvaška z dogovorom junija 2004 zavezala, da je za članice ne bo uveljavila. Mednarodni sporazumi imajo prednost pred državno zakonodajo, zato lahko ladje držav članic EU-ja v Jadranskem morju opravljajo dejavnosti, kot so plovba, vključno z ribolovom, tako kot do zdaj, so še zapisali. Slovenski ribiči so se na ribolov odpravili brez težav.

Luka Koper: Če bo treba, na pot po italijanski strani
Sicer pa v Luki Koper po hrvaški razglasitvi ekološko-ribolovne cone niso opazili nikakršnih sprememb, v zvezi s tem pa tudi v prihodnje ne pričakujejo težav. V Luki sicer ne vedo, koliko bi lahko Hrvaška pravila cone izvajala, a obstajajo tudi alternative, na primer pot po italijanski strani Jadranskega morja.

Uveljavitev ERC-ja ne bo vplivala niti na ribiče športnega ribolova, pravi predsednik slovenske zveze za športni riubolov na morju Bojan Loboda. Od hrvaške strani so morali namreč ribiči že zdaj pridobiti dovoljenje za športni ribolov. Loboda pričakuje morda le nekoliko višje cene za pridobitev dovoljenja.