Pregovor pravi: Zastonjsko kosilo ne obstaja.
To je dobra novica, pozdravljamo jo.
Zunanji minister Dimitrij Rupel je po seji pojasnil, da bodo štirje častniki oziroma podčastniki v okviru misije nastanjeni v posebnem centru Al Islamija v bližini Bagdada, njihova naloga pa bo usposabljanje iraških varnostnih sil, ki vključujejo vojake, policiste in varnostnike. Predvideni stroški v letošnjem in prihodnjem letu naj bi znašali okoli 61,8 milijona tolarjev.
Vlada, ki je odločitev sprejela soglasno, se je pri odločitvi oprla na resolucijo Varnostnega sveta ZN-a, ki poziva države članice OZN-a in mednarodne organizacije, naj prispevajo svoje sile za stabilizacijo razmer v Iraku, ter na zaprosilo začasnega iraškega predsednika vlade Iljada Alavija generalnemu sekretarju Nata Jaapu de Hoopu Schefferju, da organizacija iraški vladi omogoči podporo v obliki usposabljanja in tehnične pomoči.
Na pot v dveh mesecih
Obrambni minister Karl Erjavec je dejal, da bodo vojaki na pot odšli najpozneje v dveh mesecih. Njihove naloge ne bodo vključevale bojnih nalog ali sodelovanja v operacijah sil koalicije. Mandat vojakov bo trajal šest mesecev z možnostjo ponovitve ene rotacije. Slovenija bo poleg usposabljanja zagotovila tudi pomoč pri opremljanju iraških sil. Erjavec je dodal, da s tem Slovenija izpolnjuje obveznosti do zveze Nato. Letni cilj je po Ruplovih besedah usposobiti 1.500 iraških častnikov.
Pripadniki že pripravljeni
Država ima že pripravljene pripadnike, ki bodo odšli na misijo, vendar pa se mora še dogovoriti z zvezo Nato, katere položaje bodo zasedli v okviru misije. Trenutno je v njej nezasedenih še 20 odstotkov položajnih mest. Erjavec je pojasnil, da bodo stroški napotitve v letošnjem letu znašali 46,8 milijona tolarjev, v letu 2007 pa še dodatnih 15 milijonov tolarjev.
Slovenija sicer do zdaj v Iraku, kjer je nastanjenih okoli 160.000 tujih vojakov iz 27 držav, od tega 140.000 ameriških, ni imela pripadnikov policije ali vojske, je pa sodelovala pri urjenju iraških policistov v jordanski prestolnici Amanu.
Slovenske policiste v Jordaniji je pred dnevi obiskal tudi slovenski notranji minister Dragutin Mate, ki je s krajevnimi oblastmi podpisal tudi sporazum, po katerem slovenski vojaki niso več pod pristojnostjo šeriatskega prava.
Grgič utemeljuje pomen sodelovanja
Borut Grgič, direktor Inštituta za strateške študije, je za MMC povedal, da se mu zdi slovenska poteza v času, ko se zavezništvo v Natu krha zaradi zadržkov nekaterih evropskih držav do operacij "zunaj območja", zelo koristna. Meni namreč, da je Srednja Evropa glede vprašanja varnosti zelo dvolična in je kljub velikim pričakovanjem glede varnosti pripravljena ponuditi zelo malo.
Grgič opozarja, da so nestabilne razmere v Srednji Aziji, na Bližnjem vzhodu in tudi v Afriki zelo pomembna varnostna vprašanja tudi za Evropo, ki meji na te regije. Te regije, kamor sodi tudi Irak, so namreč inkubatorji za teroriste in organiziran kriminal, kar vpliva tudi na varnost Slovenije.
Čeprav o gmotnih stroških tovrstnih slovenskih operacij ne more govoriti, pa se mu zdi, da so v dolgoročnem smislu precej manjši, kot bi bili, če bi morala Slovenija za lastno varnost skrbeti zunaj Nata.
Tudi sicer Grgič meni, da sodelovanje Slovenije v operaciji v Iraku nima nobene zveze z morebitno večjo ogroženostjo države zaradi terorizma. Pojasnjuje, da je Slovenija terorizmu izpostavljena zaradi drugih razlogov, varnost države pa je povezana predvsem z uspehi boja proti terorizmu. Slovenija mora po Grgičevem mnenju prispevati svoj del k širjenju in krepitvi stabilnosti.
Za dodatna pojasnila smo prosili tudi ministrstvo za obrambo, vendar nam informacij o konkretni izvedbi misije zaradi usklajevanja znotraj zavezništva niso mogli zagotoviti.
Nato zadovoljen z odločitvijo
Zveza Nato je toplo pozdravila odločitev Slovenije, da napoti štiri inštruktorje v Irak. Povedala je, da je misija zveze Nato za usposabljanje varnostnih sil v Iraku največja prioriteta iraške vlade, čimprejšnje in uspešno dokončanje misije v Iraku pa je v interesu vseh.
Nato v Iraku trenutno usposablja nekaj manj kot 200 častnikov srednjega in višjega ranga. Lani je šlo skozi njihova usposabljanja okoli 1.000 pripadnikov iraških varnostnih sil.
Odzivi slovenske politike
Slovenski predsednik Janez Drnovšek je presodil, da je vladna odločitev o napotitvi vojakov v danih razmerah prava. Čeprav je bil ameriški poseg v Iraku zgrešen, pa je treba zdaj Irak stabilizirati, je dejal. Prav je, da je tudi Slovenija sodelujoča država pri stabilizaciji, je dodal in opozoril, da Slovenija kljub temu ni tudi članica vojne koalicije v Iraku.
Predsednik LDS-a Jelko Kacin meni, da z vladno odločitvijo Slovenija tudi dejansko postaja del iraške koalicije. Opozarja, da so razmere v Iraku preveč nevarne, da bi lahko tvegali življenja slovenskih vojakov. Opozoril je še, da se vlada pred odločitvijo ni posvetovala z opozicijo. Po njegovem mnenju bo Slovenija od zdaj bolj ogrožena, od vlade pa pričakuje, da bo imela pripravljene vse odgovore in scenarije v primeru morebitne ugrabitve slovenskih vojakov.
V SD-ju menijo, da je poteza vlade lahko vprašljiva, saj se v zadnjih dveh letih varnostne razmere v Iraku niso spremenile. Dokončno oceno o napotitvi vojakov bodo v stranki podali v naslednjih dneh.
Zmago Jelinčič iz SNS-a je v odzivu na odločitev vlade poudaril, da v Iraku potekajo operacije vzdrževanja miru. Dodal je, da SNS napotitvi slovenskih poklicnih vojakov v Irak ne nasprotuje, če bodo tam pomagali Iračanom pri utrjevanju demokracije in mirovnih procesov.
Pregovor pravi: Zastonjsko kosilo ne obstaja.
To je dobra novica, pozdravljamo jo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje