Foto:
Foto:
Slavnostni govornik je bil podpredsednik DZ-ja Valentin Pohorec.
Slovenska družba je s sprejetjem nove ustave naredila korak v demokracijo in svobodo

Osrednja državna slovesnost ob dnevu samostojnosti, 26. decembru, pa je bila v Cankarjevem domu. Premier Anton Rop je v slavnostnem govoru dan samostojnosti označil za najbolj ljudski od vseh slovenskih praznikov.

Premier je v slavnostnem govoru na osrednji državni proslavi v Cankarjevem domu povedal, da pot do samostojnosti ni bila preprosta. A Slovenija jo je zmogla zato, ker se je znala skupna želja izraziti demokratično, brez nestrpnosti in ozkosti. To je spoštovala tudi mednarodna skupnost in Slovenijo v procesu osamosvajanja podpirala, je še dodal. Po Ropovem mnenju je Slovenija opravila zrelostni izpit, saj je zgradila nov gospodarski sistem, ki temelji na tržnem gospodarstvu.

Pohorec za ohranitev nacionalne identitete
Slavnostni govornik na seji v DZ-ju, podpredsednik državnega zbora Valentin Pohorec, je orisal pomen plebiscitarne odločitve in se dotaknil bližnjega vstopa Slovenije v Evropsko unijo in Nato. Zavzel se je za ohranitev nacionalne identitete in poudaril, da je treba v prihodnjem obdobju energijo usmeriti v tiste projekte, ki bodo državi prinesli ugled in blaginjo, državljanom pa kakovostno in zadovoljno življenje. Izkoristiti je treba čas ugodnih priložnosti ter pri tem ohraniti pravo mero samostojnosti in ponosa, je v še dodal. Seje ob počastitvi dneva državnosti, 26. decembra, so se udeležili tudi predsednik države Janez Drnovšek in predstavniki vlade.

Pred 12 leti prehod v demokratično družbo
Na današnji dan pred dvanajstimi leti je bila sprejeta tudi demokratična slovenska ustava. Z njeno razglasitvijo leta 1991 so bile na novo opredeljene pristojnosti ustavnega sodišča kot najvišjega organa za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic. Prva sestava ustavnega sodišča Slovenije, takrat še ene od republik nekdanje skupne države, je bila sicer imenovana 5. junija 1963, ustavno sodišče pa je po osamosvojitvi nadaljevalo delo kot sodišče samostojne države. Sprejetje ustave leta 1991 je za Slovenijo pomenilo prehod v svobodno in demokratično družbo.

Plebiscit dokazal pravilnost odločitev Republike Slovenije
Pričakovati je bilo, da bo plebiscit pospešil uresničitev slovenske suverenosti, pridobil zaupanje svetovne javnosti in dokazal pravilnost odločitev Republike Slovenije. Republiška skupščina je sprejela zakon, ki je določal, da bo plebiscit 23. decembra 1990 in da mora biti njegova odločitev v primeru pozitivnega izida uresničena v šestih mesecih. Na plebiscitarno vprašanje "Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" je od 93,2 odstotka udeleženih volivk in volivcev okoli 95 odstotkov (88,5 odstotka vseh volivcev) odgovorilo pritrdilno. Uradna razglasitev rezultatov pa je bila 26. decembra 1990.

Slovenska skupščina je 25. junija 1991 na podlagi plebiscitarne odločitve za samostojno državo uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti in tako postavila formalni temelj slovenski samostojnosti. Dan kasneje, 26. junija, je bila suverena slovenska država slovesno razglašena, s čimer so se končala prizadevanja za njeno samostojnost, začel pa se je boj za njeno osamosvojitev. Dan državnosti, 25. junij, je največji slovenski državni praznik.