Sindikati med drugim opozarjajo na problematičnost sprejemanja t. i. omnibus zakonov, ki pod eno streho združujejo številne ukrepe. Foto: Pixabay
Sindikati med drugim opozarjajo na problematičnost sprejemanja t. i. omnibus zakonov, ki pod eno streho združujejo številne ukrepe. Foto: Pixabay

Ob seznanitvi s predlogom zakona je moral Ekonomsko-socialni svet (ESS) po besedah predsednice Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidije Jerkič najprej ugotoviti, o katerem besedilu se sploh pogovarjajo. "Različica, ki je bila posredovana ESS-ju, je bila namreč drugačna od tiste, ki je bila vložena v državni zbor. To ponazarja odnos do socialnega dialoga," je izpostavila.

ZSSS o predlogu zakona o debirokratizaciji: Nadaljuje se trend zmanjševanja pravne varnosti ljudi

Glede postopka obravnave nezadovoljna tudi delodajalska stran

Člani ESS-ja, ki se današnje seje udeležujejo virtualno, so tudi sicer ugotovili, da pri obravnavi zakona niso spoštovana njegova pravila.

"Zakon bi moral namreč najprej na ESS, potem na vlado in nato v državni zbor. Če smo ga prejeli po vložitvi v državni zbor, lahko o njem na široko razpravljamo, vplivati na predlagano pa ne moremo več," je izpostavila.

Obžalovanje zaradi tega je izrazil tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole. "Že leta na ministrstva pošiljamo različne predloge, ki bi jih lahko kar nekaj vključili v ta zakon," je dejal za STA.

Sindikalna stran je po besedah Jerkičeve predlagala tudi umik zakona iz DZ-ja, da bo lahko najprej poslan ESS in pripravljen v skladu s pravili, a ni bila uspešna.

"Socialna kapica v prvi vrsti ni ukrep za debirokratizacijo države"

V razpravi so sicer največ pozornosti namenili socialni kapici. Sindikalna stran temu ukrepu, po katerem bi se nad plačno mejo 6000 evrov bruto prispevki za socialno varnost prenehali obračunavati, nasprotuje. Kot je ponovila Jerkičeva, to v prvi vrsti ni ukrep za debirokratizacijo, močno pa med drugim posega v pokojninski sistem. "Izrazil se bo v daljši delovni dobi, višjem odmernem odstotku in nižjih pokojninah," je prepričana.

Polemika glede socialne kapice: ohranjanje vrhunskih kadrov ali davčno darilo za peščico

Delodajalska stran medtem predlog po Smoletovih besedah pozdravlja, si pa želi, da bi mejo postavili nižje. "O konkretni višini smo pripravljeni razpravljati, predvsem pa je treba narediti konkretne izračune," je dejal. Opozorili so tudi na potrebne prilagoditve zakonodaje, ki je neposredno ali posredno povezana s tem področjem. "Brez tega ne bo želenega rezultata," je izpostavil.

Predvsem sindikati so opozorili tudi na problematičnost sprejemanja t. i. omnibus zakonov, ki pod eno streho združujejo številne ukrepe. "To med drugim povzroča nepreglednost in zmanjšuje pravno varnost," je izpostavila Jerkičeva. Nejasno ostaja tudi, koliko prihranka naj bi prinesel zakon o debirokratizaciji, je dodala.

Polemična tudi razprava o noveli zakona o prevoznih v cetnem prometu

Na dnevnem redu seje je bil med drugim tudi predlog novele zakona o prevozih v cestnem prometu. Kot je povedal izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček, je bila tudi pri tej točki razprava polemična; strinjali so se, da predlog prinaša marsikaj dobrega, a tudi nekaj nesprejemljivih določb.

Saška Kiara Kumer iz Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije je med slednjimi izpostavila predvsem rahljanje delovne zakonodaje in spodbujanje prekarnih oblik dela. "Uber in ostale multinacionalke ne bodo prinesle kakovostnih delovnih mest, problematičen pa je tudi varnostni vidik takih oblik prevozov," je dejala.

Vlada sprejela osnutek predloga PKP-ja 7; zelena luč tudi zakonski podlagi za delovanje Uberja

Socialni partnerji so izoblikovali predlog, da naj se obravnava predloga ustavi in prepreči obravnava na matičnem odboru državnega zbora. Vmes naj se izpelje dialog s socialnimi partnerji, nato pa naj se obravnava nadaljuje. Vendar pa točke niso dokončali, prav tako ne seje.

O datumu nadaljevanja se bodo še dogovorili, je pojasnil Gorenšček.
Predlog novele zakona o prevozih v cestnem prometu, ki ga je vlada sprejela decembra, med drugim prinaša zakonsko podlago za delovanje platform, kot je Uber. Vozniki prek teh platform bi po predlogu potrebovali licenco, med novostmi pa je tudi odprava obvezne uporabe taksimetra za taksiste.