Upravno sodišče je 10. aprila razsodilo, da je polletni rok iz dublinske uredbe potekel 23. februarja letos. Ker Slovenija v omenjenem roku prebežnika ni predala Hrvaški, v kateri je najprej vstopil v Evropsko unijo, je odgovornost odločanja zato prešla nanjo, je poročal spletni Večer.

Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) je namreč trdilo, da je šestmesečni rok začel teči 12. januarja letos, ko vrhovno sodišče ni podaljšalo začasnega zadržanja možnosti predaje, ki ga je uvedlo upravno sodišče konec lanskega leta. Ministrstvo v skladu z zahtevami upravnega postopka namreč ni izdalo uradnega akta o ovržbi Šamijeve prošnje, naj Slovenija zaradi spremenjenih okoliščin presodi o možnosti uporabe diskrecijske klavzule.

Upravno sodišče je po poročanju Večera z novo sodbo ministrstvo zdaj opozorilo, da rok ni mogel začeti teči na novo, saj ni šlo za odločanje o temelju postopka. Dodalo je, da čeprav se organ izvršilne veje oblasti očitno ne strinja s pravnomočno sodbo upravnega sodišča, to ne more biti opravičljiv razlog za neodločanje, nanašajoč se na zadnjo sodbo upravnega sodišča iz marca.

Zagovorniki pričakujejo spoštovanje sodbe
V delovni skupini za azil pričakujejo, da bo MNZ spoštoval sodbo upravnega sodišča, da je Slovenija pristojna za odločanje o prošnji Šamija za mednarodno zaščito. MNZ se je z zavlačevanjem, ustrahovanjem in materialnim izčrpavanjem prosilca poskušal izogniti temu, da bi v dublinskem postopku lahko uveljavljal svoje pravice, so presodili.

Šami je naletel na državo, ki je pripravljena podpreti bombardiranje njegovega doma, Damaska, a mu hkrati sporoča, da on in njegova družina nimajo tu česa iskati, so še navedli v delovni skupini.

"Redko vidimo primer, ko si državni organi upajo v uradnih odločbah navesti, da jih 'odločba sodišča ne zavezuje'. Še bolj skrb vzbujajoče je, da se osebe na uradnih položajih niso v nobeni točki distancirale od politično motivirane rasistične kampanje, ki jo je v tem času del politike in medijev vodil proti Ahmadu Šamiju," so zapisali.

Odločevalci morajo zdaj po navedbah delovne skupine za azil v najkrajšem mogočem času odločiti o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, ki jo je vložil pred več kot dvema letoma. Odločba sodišča je izvršljiva takoj in se nanjo ni mogoče pritožiti, je po navedbah Šamijevih predstavnikov zapisano v sodbi.

Slovenija mora o zadevi odločiti "hitro"
Upravno sodišče je tako Slovenijo določilo kot odgovorno za začetek postopka o presoji prošnje za mednarodno zaščito, ki jo je Šami vložil februarja 2016. Slovenija mora postopek skleniti hitro, saj bodo v nasprotnem primeru Šamiju kršene pravice, na kar je sodišče EU-ja že večkrat opozorilo.

"Legitimen cilj sta čim hitrejše obravnavanje prošenj in zmanjšanje negotovosti prosilcev za mednarodno zaščito, sploh če se njihova prošnja dalj časa ne obravnava – še posebej če gre za prosilca, ki brez dvoma prihaja z vojnih območij, kot je Sirija," so po poročanju Večera zapisali v sodbi.

Zamujen rok za predajo Hrvaški
Spomnimo, da je Šami februarja 2016 v času begunske krize zaprosil za mednarodno zaščito v Sloveniji, vendar jo je pristojno ministrstvo junija lani zavrglo, češ da je za obravnavo odgovorna Hrvaška. Sodišče EU-ja je poleti temu pritrdilo.

Vrhovno sodišče je avgusta nato potrdilo prehodne odločitve Sodišča EU-ja in zavrnilo Šamijevo pritožbo. Od odločitve vrhovnega sodišča 23. avgusta pa je začel veljati šestmesečni rok za predajo, ki se je iztekel 23. februarja letos, zaradi česar so bili Šamijevi zagovorniki prepričani, da je Slovenija postala pristojna za obravnavo njegove prošnje za azil, kar je zdaj potrdilo tudi upravno sodišče.