Natančno število pritožb še ni znano, možni ukrepi pa raznoliki od protestne izjave do bele stavke. Roblekova, okrožna sodnica z 19-letnim stažem, je na lastnem primeru opozorila na padec bruto plače s trenutnih 2.797 na 2.614 evrov, kolikor bo znašala julija. Sicer pa sprejemajo vabilo ministra za javno upravo na sestanek.

Po mnenju ministra Gregorja Viranta so kritike plačne reforme, ki prihajajo od nekaterih sodnikov, pavšalne in tudi manipulativne. S tem se je odzval na kritike glede plač sodnikov, ki jih je sprožil minister za pravosodje Lovro Šturm z izjavo, da izvoljeni sodnik ne more stavkati, lahko pa odide, če se mu zdi neprimerno delati za plačo, ki jo prejme. Minister Šturm je sicer v torek zavrnil obtožbe, se pa ne strinja s plačnim sistemom, ki ga zahtevajo sodniki.

Virant poudarja, da je reforma usmerjena h komoditeti, kot tudi uravnilovki, sodnikom pa predlaga srečanje, kjer bi jo predstavil.

Postavka višja za tretjino
Dodaja, da je je bilo za sodniške plače leta 2005 v proračunu 88 milijonov evrov, letos pa 111 milijonov evrov. Z novim plačnim sistemom se dodatek za delovno dobo znižuje z 0,5 na 0,3 odstotka. Po ministrovih besedah zato, da se ta dodatek poenoti za celotno javno upravo, saj je bil ta dodatek za javne uslužbence nižji kot za funkcionarje.

Znižanje bodo po njegovih besedah občutili predvsem sodniki z daljšo delovno dobo. Reforma pa bo prinesla postopen dvig plač mlajših sodnikov, predvsem okrajnih sodnikov začetnikov. Dvig bo postopen, ker se plačna nesorazmerja odpravljajo postopno do 1. julija 2009.

Ključni del sprememb je to, da se bo sodnikom izplačeval del plače za delovno uspešnost, ki lahko znese do 16 odstotkov sodnikove osnovne plače, pravi minister za javno upravo. Merila za njeno izplačevanje so enaka merilom za napredovanje sodnikov, ki so že vrsto let določena v zakonu o sodniški službi.