V nasprotju z nApovedmi Šoltes ne bo več predsednik Računskega sodišča. Foto: BoBo
V nasprotju z nApovedmi Šoltes ne bo več predsednik Računskega sodišča. Foto: BoBo

Svet je velik. Pasiven ne bom in vprašanja o katerih govorim, sem še naprej pripravljen reševati. Mogoče v kakšni drugi obliki, ampak se bom vsekakor trudil, da kar ugotavljamo, ne bo ostalo brez nadaljnjih prizadevanj za reševanje.

Igor Šoltes o načrtih po koncu mandata

Šoltes pravi, da so se ob sami kandidaturi pojavila vprašanja, ali sta dva mandata preveč in ali je to primerno, čeprav ju zakon dovoljuje. A ker bi se to vprašanje lahko postavilo kot ključen argument pri presoji primernosti kandidature ter bi lahko postavljalo oviro pri postopkih izbire, se je odločil, da s kandidaturo ne nadaljuje. Želi, da računsko sodišče deluje normalno. O odločitvi je obvestil tudi urad predsednika republike.

Mandat na mestu predsednika Računskega sodišča se mu izteče 31. maja in predsednik republike Borut Pahor je postopke za izbiro novega prvega revizorja v državi sprožil že decembra lani. Prejel je tri predloge: poleg Šoltesa sta med kandidati tudi vrhovni državni revizor na Računskem sodišču Tomaž Vesel in direktorica urada za nadzor proračuna Nataša Prah.

Zaradi pogostih menjav ni kontinuitete
Med dosežki svojega mandata je Šoltes izpostavil revizije, s katerimi so "uspešno odkrivali in opozarjali na nepravilnosti pri javni porabi na številnih področjih". Prepičan je, da računsko sodišče v tem času ni le opozarjalo na konkretne kršitve, temveč je izpostavljalo tudi sistemske težave. Prav tako se mu odnosi do nadzronih inštitucij ne zdijo dobri.

Poudarja, da je včasih prav zaradi pogostih kadrovskih menjav težko pričakovati kontinuiteto delovanja in poznavanja posameznih področji, če odšteje namerne povezave okolja na okolje: "Pri črpanju evropskih sredstev smo ugotovili, da se je pri organih upravljanja v zadnjem času zamenjalo devet do deset ljudi. Zato nas včasih ne čudi, da smo glede učinkovitosti slabši, kot bi lahko bili."

Izpostavil je, da pri sprejemanju predpisov z veliko lahkoto dajemo naloge in pristojnosti, a če nimamo orodij za izvrševanje tega, postanejo zakoni mrtva črka na papirju. Poudaril je, da se zato dogajajo slabi nadzori nad črnimi gradnjami, nad vodami, smetmi. "To se dogaja že več časa. Skrbeti je treba za strategijo, vsebino," je dejal.

Perečo področje javnih naročil
Prepričan je, da je treba veliko dela vložiti pri sistemskih vprašanjih: "Zadnje čase smo opozarjali na pomanjkanje strategije pri lokalni samoupravi. Znotraj tega je veliko podvprašanj - komunalne storitve, odpadki, vode, lastništvo infrastrukture, vodni viri ... Vsako področje odpre veliko vprašanj, ki žal včasih med seboj niso tako povezana, kot bi želeli, zato lahko sistem deluje bolj nepregledno, kot bi si želeli."

Tudi področje javnih naročil bo treba celovito prenoviti, saj Šoltes meni, da je odnos rezultat tega normativnega dela vedno slabši. Pravi, da tudi z javnimi naročili favoriziramo zgolj vprašanje formalnosti, ne pa vsebine in tako na nek način legaliziramo neko obliko korupcije, kjer je pomembno samo, da imamo določeno število ponudb, da imamo določeno pravilno izpeljan formalni postopek, nihče pa se ne sprašuje o učinkih in uspešnosti izvedbe.

Pahor bo začel s pogovori
Predsednik države Borut Pahor bo šele začel pogovore s strankami o kandidatu za to mesto. Za predsednika Računskega sodišča je lahko imenovan državljan Slovenije, ki ima najmanj univerzitetno izobrazbo, je strokovnjak na področju, ki je pomembno za izvrševanje pristojnosti Računskega sodišča, obvlada vsaj en svetovni jezik in v štirih letih pred imenovanjem ni bil član vlade.

ponovne kandidature je Šoltes med dosežki svojega mandata izpostavil revizije, s katerimi so "uspešno odkrivali in opozarjali na nepravilnosti pri javni porabi na številnih področjih". Prepičan je, da računsko sodišče v tem času ni le opozarjalo na konkretne kršitve, temveč je izpostavljalo tudi sistemske težave.
Za predsednika računskega sodišča je sicer lahko imenovan državljan Slovenije, ki ima najmanj univerzitetno izobrazbo, je strokovnjak na področju, ki je pomembno za izvrševanje pristojnosti računskega sodišča, obvlada vsaj en svetovni jezik in v štirih letih pred imenovanjem ni bil član vlade.

Svet je velik. Pasiven ne bom in vprašanja o katerih govorim, sem še naprej pripravljen reševati. Mogoče v kakšni drugi obliki, ampak se bom vsekakor trudil, da kar ugotavljamo, ne bo ostalo brez nadaljnjih prizadevanj za reševanje.

Igor Šoltes o načrtih po koncu mandata