Že spet se je pokazalo, zakaj ŠOU na vse pretege brani študentsko delo - le kako bi drugače lahko imeli takšne zneske za nakupe nepremičnin? Foto: MMC RTV SLO
Že spet se je pokazalo, zakaj ŠOU na vse pretege brani študentsko delo - le kako bi drugače lahko imeli takšne zneske za nakupe nepremičnin? Foto: MMC RTV SLO
ŠOU, študentska organizacija univerze
Država išče rešitev v zakonu o malem delu. Z njim bo precejšen del koncesijske dajatve namenila za štipendije in študentske domove. To pa naj bi pomenilo manj denarja za študentske organizacije in njihovo neprimerno porabo. Foto: MMC RTV SLO
ŠOU: 85.000 evrov za svetovanje

Študentska organizacija ljubljanske univerze je podjetju Poteza za svetovanje o možnosti nakupa Lagune plačala 47.000 evrov, za enako svetovanje pri nakupu nočnega kluba Bachus pa 38.000 evrov.

En odstotek za to, da se ne sprejme slaba odločitev
Kot poroča novinarka TV Slovenija Vesna Zadravec, je direktor ŠOU-a Roman Didovič poudaril, da je takšno svetovanje ob večjih naložbah nujno: "Absolutno bi isto stvar za drugi nakup ponovil. Še enkrat poudarjam, gre za en odstotek zato, da se ne sprejme slaba odločitev. To je edino profesionalno."

Didovič je bil sicer v štiriletni mandat bil izvoljen maja 2009, pred tem pa je bil vodja poslovalnice za trgovanje z vrednostnimi papirji NLB-ja, delal pa je tudi na Moneti in Siventu. V prijavil je takrat zapisal, da si bo prizadeval še povečati učinkovitost delovanja največje študentske organizacije v Sloveniji.

Študentsko delo za nepremičnine
ŠOU nato objektov ni kupil. A tudi če bi jih, s tem ne bi kršil zakonodaje, poudarja Tomaž Vesel z Računskega sodišča. Zanimivo pa se mu zdi, da ima študentska organizacija toliko presežnega denarja. Vrednost kopališča je namreč ocenjena na 16 milijonov evrov, pri čemer je ŠOU ponudil okoli pet milijonov. Nakup nočnega kluba Bachus pa bi ga stal okoli tri milijone evrov.

Ker študentske organizacije dobijo največ denarja prav s študentskim delom, si po mnenju Vesela študentski servisi od plače študenta jemljejo prevelik kos pogače. "In se moramo vprašati ali je višina koncesijske dajatve dejansko ustrezna. In ali so normirani stroški tako študentskim organizacijam kot študentskim servisom sploh še ustrezni. Po našem mnenju so zneski previsoki," je poudaril prvi namestnik direktorja Računskega sodišča.

Zakon o malem delu bo namenil denar za štipendije in domove
Država išče rešitev v zakonu o malem delu. Z njim bo precejšen del koncesijske dajatve namenila za štipendije in študentske domove. To pa naj bi pomenilo manj denarja za študentske organizacije. Njihove proteste lahko torej gledamo tudi z vidika tega, da ne bodo imeli več denarja za svoje posle. Za študente namreč - kot je videti - ne skrbijo kaj prida.

ŠOU: 85.000 evrov za svetovanje