Sprejemno središče bo v bližini mejnega prehoda Gruškovje. Foto: Nina Cverlin
Sprejemno središče bo v bližini mejnega prehoda Gruškovje. Foto: Nina Cverlin

Slovenci smo znani po solidarnosti, kar smo med drugim pokazali ob naravnih nesrečah in vojni v BiH-u. Tudi tukaj se pričakuje, da bomo na neki dostojen način poskrbeli za te ljudi v tistih urah, ko bodo pri nas, preden se bodo namenili na ciljne destinacije, ki pa ni Slovenija

Marko Maučič, župan Podlehnika

Prostor je trenutno prazen in ima po besedah župana Marka Maučiča skoraj vso potrebno infrastrukturo za evidentiranje in zbiranje beguncev.

VEČ O TEMI:
- 21 prebežnikov vrnjenih Madžarom
- Györkös Žnidarjeva: Nadzor na meji je nujen
- Vlada bo uvedla začasni nadzor na meji z Madžarsko
- Avstrija poostrila nadzor na meji s Slovenijo
- Madžarska policija se je spopadla s prebežniki

"Veseli smo, da je bil sprejet predlog naše občine, da je na tem mestu samo center za evidentiranje, od koder bi ljudi nato premeščali v nastanitvene centre drugod po Sloveniji. Območje je primerno veliko in z dovolj dodatnimi površinami, s katerimi se da zagotoviti primerno oskrbo ljudi, ki bi morda prišli na to lokacijo," je po današnjem srečanju z direktorjem uprave za zaščito in reševanje Darkom Butom povedal župan.

Po Butovih besedah bodo v četrtek sem že začeli dovažati potrebno opremo, kot so šotori, postelje, mize in klopi, prav tako naj bi tudi že ponovno priklopili elektriko in uredili druge komunalne priključke. Tako bi lahko še isti dan sprejeli prvo skupino prebežnikov.

Kapaciteta: 300 ljudi
Tako kot druge sprejemne centre, ki so predvideni še v občinah Brežice, Črnomelj, Grad, Ilirska Bistrica in Lendava, bodo tudi tega najprej opremili za sprejetje okoli 300 ljudi, nato pa jih bodo po potrebi širili.

"Ne vemo še, za kateri mejni prehod se bo slovenska policija s hrvaško dogovorila, da bodo usmerjali prevoze. Če jih ne bodo pripeljali sem, ta center ne bo aktiviran in bomo te državne rezerve prepeljali na drugo lokacijo," je pojasnil But.

Objekti, ki bodo namenjeni kot sprejemni centri, so v upravljanju ministrstva za javno upravo. Stroški se bodo za zdaj dokumentirali, kako se bodo poravnavali, pa po Butovih besedah še ni dogovorjeno. "Ministrstvo za notranje zadeve je podalo pobudo na ministrstvo za finance, da izda izvedbeno navodilo, na kakšen način se bo to poravnavalo. Je pa del sredstev že rezerviran v proračunski rezervi," je povedal.

Osnovna pomoč, nato premestitev
V sprejemnih centrih bodo beguncem nudili osnovno pomoč, kot so možnost za počitek, hrana, oblačila in higienski pripomočki, nato pa jih bodo premeščali v namestitvene centre. "Če bi sledil prevelik naval in ne bi bili sposobni na tej lokaciji izvajati vseh postopkov, jih bomo peljali neposredno v nastanitvene centre in tam izvajali postopke," je pojasnil But.

V Podlehniku so po županovih besedah veseli, da bo tu le sprejemni center, saj v občini nimajo primernih zmogljivosti za morebitno daljšo nastanitev beguncev. Objekt hladilnice obsega okoli 500 kvadratnih metrov pokritih površin in okoli 5.000 kvadratnih metrov asfaltiranih zunanjih površin s čistilno napravo in sanitarijami.

But verjame, da bo Slovenija ustrezno poskrbela za begunce. "Slovenci smo znani po solidarnosti, kar smo med drugim pokazali ob naravnih nesrečah in vojni v BiH-u. Tudi tukaj se pričakuje, da bomo na neki dostojen način poskrbeli za te ljudi v tistih urah, ko bodo pri nas, preden se bodo namenili na ciljne destinacije, ki pa ni Slovenija," je dejal.

Po njegovih besedah so danes že pripeljali prvi del šotorov, postelj, miz in klopi v predvidena centra v Postojni in Brežicah. Do konca tedna pa naj bi opremili tudi nastanitveni center na razstavišču v Gornji Radgoni.



Slovenci smo znani po solidarnosti, kar smo med drugim pokazali ob naravnih nesrečah in vojni v BiH-u. Tudi tukaj se pričakuje, da bomo na neki dostojen način poskrbeli za te ljudi v tistih urah, ko bodo pri nas, preden se bodo namenili na ciljne destinacije, ki pa ni Slovenija

Marko Maučič, župan Podlehnika