Po doslej veljavni zakonodaji se je četrtina proračunskih sredstev, namenjenih za sofinanciranje političnih strank, v enakih deležih razdelila med vse politične stranke, ki jih je na zadnjih volitvah v DZ volil najmanj en odstotek volivcev (oziroma odstotek in pol, če je listo vložilo več strank skupaj), tri četrtine pa so se razdelile sorazmerno izidu na teh volitvah.

V letnem načrtu DZ-ja je za letošnje leto za sofinanciranje političnih strank predvidenih nekaj več kot 2,5 milijona evrov. Od fiksnega dela dotacij vse stranke prejmejo po nekaj več kot 3770 evrov mesečno. Glede na volilni izid je zmagovalka lanskih volitev Gibanje Svoboda upravičena še do nekaj več kot 56.000 evrov mesečno. Poleg tega pa prejema tudi proračunska sredstva, do katerih sta bila upravičena LMŠ in SAB, ki sta se priključila Svobodi po volitvah. Drugouvrščeni SDS prejme še nekaj več kot 38.600 evrov mesečno, zadnja, ki je še upravičena do proračunskih sredstev, pa je Vesna, ki dobi iz tega naslova dobra dva tisočaka.

Po 6. julija sprejeti noveli zakona o političnih strankah pa je danes začela veljati ureditev izpred desetletja, po kateri bo pogača za fiksne zneske manjša in bo znašala le desetino celotnih sredstev, v proračunu namenjenih za financiranje političnih strank. Glede na proračunska sredstva, namenjena za sofinanciranje političnih strank v letu 2023, bi torej bile tako vse stranke upravičene do 1510 evrov mesečno, torej do manj kot polovice zdajšnjega zneska.

Po drugi strani pa bi upoštevajoč volilni izid največja vladna stranka Svoboda, ki od združitve z LMŠ-jem in SAB-om prejema tudi sredstva, do katerih sta upravičeni ti dve stranki, letno prejela nekaj več 1,02 milijona evrov proračunskih sredstev, kar je slabih 80.000 evrov več na letni ravni kot doslej. Sprememba se bo poznala tudi SDS-u, ki bi ob enakem obsegu proračunskih sredstev, ki so na voljo, dobil približno 65.000 evrov letno več. Druge stranke pa bi dobile nekaj sredstev manj. Največjo razliko bodo občutile zunajparlamentarne stranke, zelena stranka Vesna, ki je bila doslej upravičena do slabih 72.000 evrov, bi ob obstoječih sredstvih denimo prejela 20.000 evrov letno manj.

Stranke bodo iz proračuna dobile še enkrat več denarja

Vendar pa bo ta padec nekoliko omililo to, da se bo skupni proračun za financiranje političnih strank občutno zvišal. Pred kratkim sprejet finančni načrt DZ-ja za leti 2024 in 2025 namreč proračunska sredstva za sofinanciranje političnih strank viša z dosedanjih 2,5 milijona na skupno pet milijonov evrov.

Ob tem parlamentarnim strankam pripadajo še dodatna sredstva za strokovno pomoč poslancem.

Članarine, prispevki, prihodki od premoženja

Politične stranke lahko skladno z zakonodajo poleg prihodkov iz proračuna finančna sredstva pridobivajo tudi iz članarin, prispevkov fizičnih oseb, prihodkov od premoženja.
Do proračunskih sredstev so upravičene stranke, ki so na državnozborskih volitvah dobile najmanj odstotek glasov volivcev. Če sta na volitvah dve stranki predložili skupno kandidatno listo, sta do proračunskih upravičeni, če na volitvah osvojita najmanj 1,2 odstotka glasov. Če skupno listo predloži tri ali več strank, pa mora lista osvojiti 1,5 odstotka glasov.

Sredstva, namenjena financiranju političnih strank, se določijo v proračunu in ne smejo presegati 0,017 odstotka bruto družbenega proizvoda, doseženega v letu pred sprejetjem proračuna. Višina sredstev, ki pripadajo posamezni stranki, se določi v finančnem načrtu državnega zbora.

Vračanje ureditve sofinanciranja izpred desetletja na roko predvsem Svobodi in SDS-u.
Po doslej veljavni zakonodaji se je četrtina proračunskih dotacij, namenjenih za sofinanciranje političnih strank, v enakih deležih razdelila med vse politične stranke, ki jih je na zadnjih volitvah v DZ volil najmanj en odstotek volivcev, tri četrtine sredstev pa se je razdelilo sorazmerno izidu na teh volitvah.

"To pomeni, da največje parlamentarne stranke dobijo sorazmerno manj sredstev, najmanjše, predvsem zunajparlamentarne stranke, pa občutno več, in to na račun največjih političnih strank," trdijo predlagatelji sprememb zakona, ki začenjajo veljati danes.

Po novem spet 90 odstotkov sredstev variabilnih

Po julija sprejeti noveli zakona o političnih strankah je tako danes znova začela veljati ureditev izpred desetletja, po kateri se bo med stranke upravičenke v enakih deležih razdelilo le deset odstotkov sredstev, ki so na voljo, preostalih 90 odstotkov sredstev pa se bo delilo sorazmerno s številom dobljenih glasov volivcev.

Upoštevajoč volilni izid bosta torej svoj finančni položaj najbolj okrepila zmagovalka lanskih parlamentarnih volitev Gibanje Svoboda, ki od združitve z LMŠ-jem in SAB-om prejema tudi sredstva, do katerih sta upravičeni ti dve stranki, ter drugouvrščeni SDS. Preostale parlamentarne stranke bodo na letni ravni iz naslova sofinanciranja političnih strank dobile nekaj sredstev manj.

Manj denarja za zunajparlamentarce

Največjo razliko bodo občutile zunajparlamentarne stranke, ki se jim sredstva primerjalno gledano zmanjšujejo. V teh strankah so tako že ob obravnavi zakonskih sprememb v DZ-ju opozorili, da te v boljši položaj postavljajo parlamentarne stranke in onemogočajo delo zunajparlamentarnih.

Več denarja za strokovno pomoč in podmladke

Parlamentarne stranke so upravičene tudi do proračunskih sredstev, namenjenih za dodatno strokovno pomoč poslancem. Razdeljena so sorazmerno glede na velikost poslanske skupine, in sicer lahko posamezna poslanska skupina dobi do največ 50 odstotkov predvidenega zneska v letnem proračunu DZ-ja. Za letošnje leto celoten znesek znaša nekaj več kot 2,5 milijona evrov. Od tega največja poslanska skupina Svobode prejme nekaj več kot 1,1 milijona evrov, SDS-a pa nekaj več kot 760.000 evrov. Sledijo poslanske skupine NSi-ja (nekaj več kot 220.000 evrov), SD-ja (slabih 200.000 evrov), Levice (nekaj več kot 140.000 evrov) in poslanska skupina poslancev narodnih skupnosti (56.000 evrov).

Spremembe zakona omenjeni delež za strokovno pomoč poslancem višajo, in sicer z največ 50 na največ 70 odstotkov. Glede na razpoložljiv znesek bi torej lahko ena stranka dobila do največ 1,7 milijona evrov za strokovno pomoč.

Uveljavitev sprememb političnim strankam prinaša tudi dodatna namenska sredstva za delovanje njihovih podmladkov, in sicer v vrednosti 35 odstotkov sredstev, ki jih stranke prejmejo na podlagi delitve v enakih deležih, in štirih odstotkov sredstev, ki jih stranke prejmejo na podlagi volilnega izida. Podmladki strank bodo skladno z zakonom samostojno razpolagali z omenjenimi sredstvi in jih namensko porabljali za izvajanje programov v mladinskem sektorju.

Prepoved financiranja iz tujine ostaja

Še naprej pa skladno z zakonom ostaja prepovedano financiranje strank iz tujine, prav tako pridobivanje sredstev od samostojnih podjetnikov in pravnih oseb. V opozicijskih SDS-u in NSi-ju so sicer poskušali z dopolnili znova omogočiti donacije podjetij, ki niso v državni lasti, a v DZ-ju ti predlogi niso dobili zadostne podpore.

Bodo pa medtem lahko stranke pri svojem delovanju v projektih skupnega interesa, kot so denimo organizacija in izvedba skupnih dogodkov ter izobraževalne dejavnosti (ne pa tudi redno poslovanje stranke, volitve in referendumi), sodelovale z drugimi političnimi strankami v Sloveniji in državah članicah EU-ja ter političnimi fundacijami, ki so povezane z njimi. Izjema pri tem bodo evropske politične stranke in fundacije. Na podlagi pisnega dogovora o sodelovanju bodo tako lahko stranke s svojega transakcijskega računa sredstva prenesle na račun stranke, s katero sodelujejo, stranke pa bodo tako prejeta sredstva morale posebej evidentirati.

Novosti na področju revizije

Novela zakona o političnih strankah prinaša tudi novosti na področju revizije. Tej bodo po spremembah podvržene le stranke, ki so letno prejele ali bile upravičene do prejema najmanj 100.000 evrov iz sredstev državnega proračuna ali proračunov lokalnih skupnosti. Prav tako zakon niža globe za posamezne prekrške, po večini na polovične zneske, kot jih je zakon določal zdaj.

Spremembe zakona o političnih strankah so v parlamentarni postopek vložile koalicijske Svoboda, SD in Levica ter opozicijska NSi. DZ je predlagane spremembe s 57 glasovi za in brez glasu proti potrdil 6. julija, poslanci SDS-a so se pri glasovanju vzdržali.