Po cerkvah so zjutraj potekale vstajenjske procesije z mašami, na katerih so duhovniki naznanili, da je Jezus tretji dan po tistem, ko je umrl na križu, vstal od mrtvih. Z vstajenjem od mrtvih je Jezus po verovanju kristjanov premagal smrt, vsem ljudem pa s tem odprl možnost, da so po smrti deležni večnega življenja.

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je v pridigi v ljubljanski stolnici poudaril, da je to, da kristjani resnično verujejo, da je Jezus po smrti na križu vstal od mrtvih, temelj njihove vere in krščanskega življenja. "Velika noč je seveda najprej praznik Jezusovega vstajenja od mrtvih, istočasno pa mora biti tudi praznik naše vere v vstajenje, praznik moje vere v vstajenje," je dejal. Brez vere v vstajenje Jezusa Kristusa in posledično osebno vstajenje so namreč po Zoretovih besedah "stvari lepe, zelo lepe, a prazne".

Poudaril je potrebo po osebnem srečanju z Jezusom med velikonočnimi prazniki. "Tudi praznik velike noči namreč lahko postane prazen in nima življenja v sebi, če ne živi iz našega osebnega srečanja z Jezusom v spovedi, v sodelovanju pri maši, v premišljevanju njegove besede, v njegovem vsakdanjem prihajanju v moje življenje," je še dejal, vsem pa voščil veselo veliko noč.

Tudi mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl je v pridigi poudaril pomen osebne vere v Jezusovo vstajenje. "Človeško gledano gre za nerazložljiv dogodek. V veri lahko spoznamo božji poseg in tudi mi sprejmemo to luč, ki ne razsvetli samo Jezusovega vstajenja, ampak daje polni smisel tudi življenju vsakega od nas," je dejal.

Z vstajenjem je Jezus po njegovih besedah pokazal svojo moč, ki pa se ni odrazila z maščevanjem tistim, ki so ga pribili na križ, ampak v usmiljenju in odpuščanju.

Pozval je k življenju po Bogu in ob tem ponazoril, kaj natančneje to pomeni: "Živeti z njim pomeni čisto konkretno držo življenja: pomeni živeti in deliti dobroto, biti človek z duhom služenja, v odprtosti do stisk in težav ljudi okoli mene, ne vračati nasilja z nasiljem, ampak znati odpuščati in deliti spravo."

Množico vernikov pričakujejo v Vatikanu, kjer bo papež Frančišek na Trgu svetega Petra ob 10. uri najprej daroval velikonočno mašo, opoldne pa podelil še tradicionalni blagoslov urbi et orbi, ki ga običajno podeli v številnih jezikih, tudi v slovenščini.