Stavkovni odbor pod vodstvom Dušana Miščeviča se je sešel dve uri pred začetkom tretjih pogajanj z vlado. Če dogovora danes ne bi bilo, so napovedovali radikalno stavko. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Stavkovni odbor pod vodstvom Dušana Miščeviča se je sešel dve uri pred začetkom tretjih pogajanj z vlado. Če dogovora danes ne bi bilo, so napovedovali radikalno stavko. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

Kolektivna pogodba je za sindikate in zaposlene enako kot za vernike Sveto pismo.

Vodja stavkovnega odbora Dušan Miščevič
Borut Pahor
"Človek z mandatom", predsednik vlade Borut Pahor je na pogajanja priletel iz Bruslja. Foto: MMC RTV SLO

Do tega datuma je vlada zamrznila tudi uveljavitev sklepa o odpovedi kolektivne pogodbe javnega sektorja ter kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev.

Miščevič: Odprli smo pot pogajanjem
"Odprli smo pot pogajanjem. Prepričan sem, da se lahko najdejo ustrezne rešitve. Kar se tiče sindikalne strani, bomo k temu dali prispevek, o uspehu pa bomo videli," je po koncu 'maratonskih' pogajanj povedal vodja stavkovnega odbora Dušan Miščevič.

Pojasnil je še, da ne more zagotoviti, da bodo do 13. oktobra z vlado našli skupen jezik, vendar je prepričan, da je ob pripravljenosti obeh strani to mogoče doseči. Dodal je še, da je to zdaj priložnost, da si vzamejo predah in da "s trezno glavo" poiščejo pot naprej.

Je Pahorju vseeno, ali stavka bo ali ne?
Če do 13. oktobra ne bodo sprejeli vsebinskih sklepov glede stavkovnih zahtev, je zatrdil, da je mogoče tudi nadaljevanje stavke. Dodal je še, da je imel občutek, da je premierju Borutu Pahorju, ki se je tokrat za kratek čas udeležil pogajanj, vseeno, ali stavka bo ali ne.

Tej trditvi je močno nasprotovala vodja vladne pogajalske skupine Helena Kamnar. Sama je namreč prepričana, da je "avtoriteta predsednika vlade nepogrešljiv del v tako trdih pogajanjih, in meni, da je bila odločilna". Pojasnila je še, da je vlada predstavila svoj predlog, ki se je razlikoval od prejšnjega v tem, da je višino gospodarske rasti, potrebne za odpravo plačnih nesorazmerij, spustila s 3 na 2,5 odstotka.

Pogajanja se bodo nadaljevala o vseh stavkovnih zahtevah
"Popuščamo lahko samo na točkah, ki ne pomenijo dodatnih finančnih sredstev. Pogajanja se bodo nadaljevala o vseh stavkovnih zahtevah, s tem, da se bodo razdelila na dva dela. V enem delu se bomo pogovarjali o zahtevah, ki niso del aneksa h kolektivni pogodbi oz. dogovora o urejanju plač. Ta pogajanja se bodo preselila nazaj na pogajalsko skupino, ki je sicer doslej urejala ta vprašanja. Druga vprašanja ostanejo v okviru stavkovnega odbora. Tukaj smo že precej dorekli, zato ocenjujem, da na teh točkah ne bomo porabili veliko časa," je povedala Kamnarjeva.

Kot smo že omenili, je s pogajalci tokrat skupni jezik iskal tudi premier Pahor v družbi ministrice za javno upravo Irme Pavlinič Krebs, v njuni navzočnosti pa je vladna pogajalska stran sindikatom ponudila nov aneks. Pahor je po predložitvi vladnega predloga pogajanja zapustil brez dajanja izjav.

Nov aneks - četrtine v zameno za ohranitev pogodbe
Vladna stran je sindikatom na pogajanjih predstavila nov aneks, ki naj bi bil povezan z odpravo plačnih nesorazmerij. Določal naj bi način izplačevanja: če bo prihodnje leto gospodarska rast presegla 2,5 odstotka, bo tretja četrtina izplačana leta 2012, četrta četrtina pa leto zatem. Spomnimo, vlada je do zdaj izplačilo plačnih nesorazmerij želela vezati na 3-odstotno gospodarsko rast. V zameno bi vlada umaknila tako zahtevo za odpoved kolektivne pogodbe kot tožbo za izpodbijanje 50. člena kolektivne pogodbe.

Sindikate je pri tem zmotilo, da novi aneks posega v tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij, za katero menijo, da je že njihova, tako predlagani aneks pa razumejo tudi kot poseganje v sodno vejo oblasti - saj postopek na sodišču o tem že teče. Preostalih spornih točk naj se do zdaj še ne bi dotaknili.

Po napovedi Banke Slovenije naj bi leta 2011 gospodarska rast znašala 1,9 odstotka, 2012 pa 2,9 odstotka. Urad Republike Slovenije za ekonomske analize in razvoj (UMAR) pa 2,5-odstotno rast napoveduje že za prihodnje leto, 2012 pa naj bi prineslo 3,1-odstotno rast.

Miščevič pred pogajanji napovedoval "odločno stavkovno akcijo"
Še pred pogajanji je Miščevič povedal, da se bo stavka za zdaj nadaljevala z enako intenzivnostjo, če današnja pogajanja ne bodo prinesla dogovora, bo v sredo sledila "odločna stavkovna akcija". Stavkovni odbor se je namreč sešel že pred pogajanji z vlado in pripravil scenarij, če dogovora ne bi dosegli. "Ta agonija se mora končati tako ali drugače," je poudaril Miščevič. Po njegovih besedah je bistveno, da z vladno stranjo najdejo izhod iz te zagate.

Policisti imajo tudi lastne zahteve
Ob torkovem dogovoru in zamrznitvi stavke pa ni nujno, da se bo delo vrnilo v stare tirnice tudi za policiste. Ti imajo namreč poleg skupnih stavkovnih zahtev še nekaj dodatnih - ureditev obveznega in dodatnega pokojninskega zavarovanja, ureditev statusa prekrškovnih organov, pa tudi ureditev statusa policistov, ki sodelujejo v podobnih akcijah kot posebna policijska enota. "Do jutri smo pripravljeni držati stavko v enakem obsegu kot do zdaj, če pa se bo tako neresno početje vlade nadaljevalo, bomo 100-odstotno zaostrovali," je pred pogajanji povedal sekretar Sindikata policistov Slovenije Borut Jakopin.

V pojasnilo: Sindikat policistov Slovenije (SPS) in Policijski sindikat Slovenije (PSS) sta dva različna sindikata. PSS namreč ni del pogajalske skupine, ki jo vodi Janez Posedi, zato je danes ločeno od SPS-ja objavil protestni dopis predsedniku vlade Pahorju, ker se vlada s sindikatom še vedno noče pogajati. Sindikat bo v sredo stavko zaostril, če ga bo vlada do takrat "še vedno ignorirala". Kot pojasnujejo v PSS-ju, so stavko napovedali že 17. septembra in 28. septembra poziv k pogajanjem ponovili, ves čas dejanske stavke pa se vlada z njimi ni pogajala.

Tudi ZSSS-ju proti odpovedi kolektivne pogodbe
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije vlado pozivajo, naj prekliče odločitev o odpovedi kolektivne pogodbe za javni sektor. Kot je v izjavi za javnost zapisal predsednik zveze Dušan Semolič, bi ravno v času krize morali utrjevati pomen socialnega dialoga in kolektivnega pogajanja. To dvoje bi po prepričanju Semoliča sploh med krizo moralo biti prednost, ki bi jo lahko vlada izkoristila, da bi omilila posledice krize na življenje in delo slovenskih delavcev. Namera vlade po mnenju Semoliča ni opravičljiva in je obsojanja vredna ter slab vzgled enostranskega ravnanja enega izmed partnerjev.
"Slovenija iz te krize ne bo izšla kot zmagovalka, kot je prepričan predsednik vlade, če bo ukinjala socialni dialog, kolektivne pogodbe in avtokratsko sprejemala odločitve o pomembnih zadevah za delavke in delavce," v izjavi za javnost poudarja Semolič.

Do zdaj je stavka največ težav povzročila na mejnih prehodih. Stanje lahko spremljate na spletni strani Prometno-informacijskega centra tukaj.


Napoved stavke tudi v energetiki
Stavko je napovedalo tudi 12.000 zaposlenih v energetiki, ki jim v enem letu ni uspelo doseči dogovora z ministrstvom za gospodarstvo. Ti nasprotujejo načrtovani reorganizaciji elektrodistribucijskih podjetij na omrežne in tržne dejavnosti, ki jo je vlada predlagala že lani. Takrat so po napovedi stavke, ko so sindikati dejali, da bi lahko "ugasnili Slovenijo", dosegli sporazum s takratnim ministrom za gospodarstvo Matejem Lahovnikom. Dogovorili so se, da bodo nadaljevali socialni dialog.

Kolektivna pogodba je za sindikate in zaposlene enako kot za vernike Sveto pismo.

Vodja stavkovnega odbora Dušan Miščevič