Letošnji svetovni dan preprečevanja samomora (Svetovna zveza za preprečevanje samomora IASP in svetovna zdravstvena organizacija WHO sta ga prvič razglasili 10. septembra leta 2003) poteka pod geslom Preprečevanje samomora v različnih kulturah. Samomor je namreč posledica sovplivanja številnih dejavnikov, med drugim tudi kulture, religije, zgodovine, filozofije in tradicije, kar je treba upoštevati pri načrtovanju dejavnosti, usmerjenih v njihovo preprečevanje.

V Sloveniji samomorilnost visoka, a število upada
Glede na mednarodne podatke o umrljivosti zaradi samomora Slovenija že več desetletij sodi med najbolj ogrožene države. Po številu samomorov se Slovenija glede na podatke iz leta 2007 uvršča na tretje mesto v EU, takoj za Litvo in Madžarsko, vendar pa število samomorov od leta 1997 postopno upada, najbolj po letu 2004, kažejo statistični podatki. Lani je v Sloveniji samomor naredilo 408 ljudi, od tega 324 moških in 84 žensk.

V Sloveniji samomorilnost narašča s starostjo (med letoma 1997 in 2007 je bila povprečna starost umrlega zaradi samomora v Sloveniji okoli 51 let), samomor pa je 3,5-krat pogostejši pri moških kot pri ženskah. Najpogostejši način samomora pri nas je samomor z obešanjem, saj je bilo med letoma 1997 in 2007 okrog dve tretjini samomorov narejenih na tak način.

Tudi do trikratne razlike po regijah
Število samomorov pa se v Sloveniji močno razlikuje tudi po regijah. Razlike med njimi so tudi do trikratne, kar strokovnjaki povezujejo tudi s temperamentom prebivalcev in gospodarskim položajem regije. Največ samomorov je glede na statistiko v severovzhodnih regijah, v južnejših in zahodnejših pa je samomor redkejši pojav.

Regionalne razlike se prikažejo nekoliko drugače, če jih obravnavamo po spolu. Najvišji količnik samomorov (število umrlih zaradi samomora na sto tisoč prebivalcev letno) pri ženskah so imele leta 2007 celjska (12,47), ljubljanska (11,60) in mariborska (11,60) regija, pri moških pa celjska (40,06), mariborska (47,38), murskosoboška (48,35) in koroška regija (43,42).

Sicer pa je trend upadanja števila samomorov opazen v vseh slovenskih regijah, predvsem pa v celjski, kranjski, koroški in ljubljanski. V teh regijah so med leti 1997 in 2007 opazili tudi največji upad samomorilnega količnika med moškimi.

Število samomorov po slovenskih regijah:

Podatki veljajo za leto 2007. Vir: IVZ

Samomor ima širše posledice za družbo
Poleg samega samomora pa velik problem predstavljajo tudi druge oblike samomorilnega vedenja, ki se ne končajo s smrtjo. Ena od teh je poskus samomora, saj samomor vsako leto poskuša narediti več milijonov ljudi na svetu. Ob vsakem samomoru in poskusu samomora je tako neizogibno prizadetih tudi več milijonov svojcev, prijateljev, znancev in sodelavcev. Poleg neposrednih posledic za žrtve in bližnje pa imajo različne oblike samomorilnega vedenja tudi socioekonomske in gospodarske posledice, kot sta zmanjšana produktivnost in odsotnost z delovnega mesta, opozarjajo na IVZ-ju.

Roškar: Še vedno nas je strah govoriti o samomoru
Za učinkovito preprečevanje samomora so odgovorni celotna družba, vse njene politike in sektorji. Tovrstne dejavnosti morajo biti po mnenju IVZ-ja vodene in koordinirane na nacionalni in regijski ravni, k čemur bo prispevalo tudi sprejetje nacionalnega programa za duševno zdravje, ki je v pripravi na ministrstvu za zdravje. Preprečevanje samomora pa se lahko začne že s promocijskimi programi za krepitev duševnega zdravja (izboljšanje samopodobe, učenje uspešnega reševanja težav) in nadaljuje s preventivnimi programi, usmerjenimi k bolj ogroženim skupinam.

"Upad števila samomorov, ki ga opažamo v zadnjih letih, lahko med drugim pripišemo tudi dejstvu, da so se v tem obdobju dejavnosti za preprečevanje samomora in varovanje duševnega zdravja okrepile, in to na nacionalni ravni, predvsem pa v bolj ogroženih regijah, ki so se problema lotile sistematično in kontinuirano," je povedala dr. Saška Roškar z Inštuta za varovanje zdravja RS (IVZ).

Čeprav se je osveščenost ljudi o vprašanju samomora in o znakih, ki nanj opozarjajo v zadnjih letih, izboljšala, pa je po njenih besedah ljudi še vedno strah govoriti o tej temi in se približati osebi, ki je samomorilno ogrožena.