Z iskanjem lokacije je minister za okolje in predsednik komisije za zaščito romske etnične skupnosti seznanil člane komisije, o podrobnostih dogovora z odvetnikom Aleksandrom Čeferinom pa pred mediji ni želel govoriti.

Komisija je na seji soglašala s predlogom, da bodo na okoljskem ministrstvu v posebnem razpisu podprli nekaj pilotnih projektov urejanja romskih naselji.

Romski zaposlitveni center pripravljen na začetek delovanja
Seznanila se je tudi s projektom razvojnega partnerstva Romski zaposlitveni center s sedežem v Novem mestu. Za delovanje projekta je vse pripravljeno, a ta še ni začel delovati. Romski zaposlitveni center bo kot javni zavod legaliziral vse tisto, kar se že zdaj dogaja nekoliko manj organizirano in nekaj tudi zunaj zakonskih okvirjev, je pojasnil Podobnik. Vanj naj bi bili vključeni tudi nekateri romski podjetniki. Za center bo 75 odstotkov od 438.000 evrov prispeval Evropski socialni sklad - EQUAL, ostalo pa bo prispevalo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

Romski zaposlitveni center bo tako predstavljal krovno telo, ki bo služilo potrebam podjetij po romski delovni sili in informiranju, usposabljanju in motiviranju Romov za vstop na trg delovne sile.

Napoved ustanovitve Zveze Romov Dolenjske in Bele Krajine
V Zvezi Romov Slovenije pa so se zavzeli za boljše sodelovanje s posameznimi društvi in romskimi svetniki. Nekdanji podpredsednik zveze, ki je lani zaradi nestrinjanja z delom vodstva odstopil, pa je že napovedal ustanovitev Zveze Romov Dolenjske in Bele krajine, ki jo podpirajo romski svetniki v Semiču, Kočevju, Metliki in Trebnjem ter tri romska društva. Predsednik krovne romske organizacije Jožek Horvat - Muc pa je poudaril, da Hudorovac vodstva zveze ni ustrezno obveščal o dogajanju na Dolenjskem in v Beli krajini ter se zavzel za boljši pretok informacij.

Glede na izjave predstavnikov Romov na tokratnem sestanku je vprašljiva tudi podpora večine Romov in svetnikov na Dolenjskem in v Beli krajini glede ustanovitve nove zveze.

V zvezi so glede novega zakona o romski skupnosti podali mnenje, da naj bi ta omogočil napredovanje na področju legalizacije romskih naselij, kar bi olajšalo ureditev lastniških razmerij in infrastrukture. Predstavniki zveze Romov so pretresali tudi osnovne funkcije zveze. Muc je ob tem poudaril, da ne nasprotujejo organiziranju Romov na lokalni ravni.

V Sloveniji 90 romskih naselij
Na podlagi zbranih občinskih podatkov je bilo ugotovljeno, da je v Sloveniji v 25 občinah 90 romskih naselij. Največje romsko naselje je Pušča v mestni občini Murska Sobota (približno 670 prebivalcev), najmanjše pa Pince v občini Lendava z dvema prebivalcema. Večina Romov po ugotovitvah vlade živi v naseljih, ki so izolirana od preostalega prebivalstva ali na robu naseljenih območij v razmerah pod minimalno ravnijo prebivanja. Podatki kažejo, da 39 odstotkov Romov živi v zidanih stanovanjskih hišah, 12 odstotkov pa jih živi v stanovanjih. Preostali živijo v zasilnih bivališčih – barakah, bivalnikih, prikolicah in podobno.

Tudi z zaposlovanjem do celostnega urejanja
Med temeljne pogoje za izboljšanje celotnega družbenega in gospodarskega položaja Romov pa tudi njihove družbene skupnosti spada področje zaposlovanja. Sedanje razmere na trgu delovne sile z razmeroma visoko stopnjo brezposelnosti ter izrazito strukturno in regionalno brezposelnostjo so Romom še posebej nenaklonjene, predvsem zaradi neusklajenosti ponudbe in povpraševanja na trgu dela, še ugotavlja vlada.