V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja menijo, da vlada v dogovoru z delodajalci epidemijo zlorablja za odstop od zakonsko dogovorjenega zvišanja minimalne plače. Foto: BoBo
V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja menijo, da vlada v dogovoru z delodajalci epidemijo zlorablja za odstop od zakonsko dogovorjenega zvišanja minimalne plače. Foto: BoBo

Predsedstvo Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), ki vključuje več kot 71.000 zaposlenih v javnem sektorju, je na današnji izredni seji ugotovilo, da vlada tudi pri pripravi predloga sedmega protikoronskega zakonskega paketa (PKP7) nadaljuje prakso neenakopravne obravnave socialnih partnerjev.

Sorodna novica Sindikati ostro proti kakršni koli zamisli o zamrznitvi minimalne plače

"Podobno kot pri pripravi prejšnjih protikoronskih zakonskih svežnjev, kljub nasprotnim zagotovilom, sindikalni strani tudi tokrat ne omogoča pravočasne vključitve v prip ravo zakonskega predloga. Medtem delodajalsko stran sezna nja že z njegovimi delovnimi osnutki, v katere vključuje tudi njihove predloge, ki pa imajo neposredni negativen učinek na zaposlene z najnižjimi dohodki, saj vključujejo zamrznitev minimalne plače. Zamrznitev minimalne plače, ki se mora v skladu z zakonom zvišati na začetku prihodnjega leta, je za sindikate, vključene v KSJS, povsem nesprejemljiva," je zapisal vodja konfederacije in tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) Branimir Štrukelj.

Ob tem v KSJS-ju dodajajo, da se zavedajo, da je epidemija covida-19 hudo prizadela gospodarstvo, zato se jim zdi prav, da država podjetjem pomagam s subvencijami, a hkrati izpostavljajo, da je epidemija hudo prizadela tudi delavce in njihove družine, še posebej tiste z najnižjimi dohodki, zato so "predlogi za zamrznitev minimalne plače nespodobni in nesprejemljivi".

Hojs začuden nad napovedjo stavke policistov

Potem ko je Policijski sindikat Slovenije v četrtek javnosti sporočil, da začenja s pripravami na stavko zaposlenih na notranjem ministrstvu, policiji in inšpektoratu za notranje zadeve, je pristojni minister Aleš Hojs dan zatem nad odločitvijo sindikata izrazil začudenje. Neodvisna analiza je po njegovih besedah pokazala, da ne drži, da bi bila določena mesta znotraj policije podvrednotena. Zato minister ni imel nobene druge možnosti kot to, da skupaj z ministrom za javno upravo na vladi ugotovita, da ni podlage za zahteve sindikata. Hojs je sicer za nadaljnja pogajanja, pri čemer se zavzema za to, da bi se tudi v policiji končno uveljavil karierni sistem in da bi odpravili določene anomalije. Verjame, da so sposobni zadeve s sindikatom rešiti do sredine januarja oz. pred izplačilom januarskih plač.

"Vlada sploh ne skriva več, da bo spremembe uveljavljala z aroganco oblastniške moči"

Predsedstvo KSJS-ja še meni, da vlada v dogovoru z delodajalci epidemijo zlorablja za odstop od zakonsko dogovorjenega zvišanja minimalne plače, pri čemer krši osnovna pravila socialnega partnerstva, ki do zdaj niso bila vprašljiva.

"Odgovornost, da socialnega dialoga v naši državi ni več, da je ta mrtev, pa nosi izključno vlada, ki sploh ne skriva več, da bo spremembe uveljavljala z aroganco oblastniške moči," poudarjajo.

Predsedstvo KSJS-ja je zato soglasno sklenilo, da z današnjim dnem začenjajo priprave na splošno stavko, da preprečijo uveljavitev zamrznitve minimalne plače.

Člani konfederacije so poleg SVIZ-a še Policijski sindikat Slovenije, Sindikat Zdravstva in socialnega varstva, Sindikat delavcev v zdravstveni negi, Sindikat javnih uslužbencev, Sindikat delavcev v pravosodju in Neodvisni sindikat delavcev Univerze v Ljubljani.

Janša: Pogajanja še potekajo

Premier Janez Janša je v odzivu na Twitterju pojasnil, da pogajanja in pogovori v okviru Ekonomsko-socialnega sveta še potekajo. "Vlada ni prejela (kaj šele sprejela) še nobenega uradnega predloga," je dodal.

Levica: Kapitalu milijardne subvencije, delavci pa se morajo boriti za dvig plače nad najosnovnejše stroške za hrano in streho nad glavo

Polno podporo začetku priprav na stavko pa so medtem izrekli v stranki Levica. Spomnili so, da postopni dvig minimalne plače predstavlja za predstavnike kapitala v GZS-ju trn v peti že vse od leta 2018 dalje, ko ga izposlovala Levica. "Toda katastrofične napovedi GZS-ja o negativnih posledicah se v obeh predhodnih etapah dviga niso uresničile. Zdaj, ko nas je dejansko doletela katastrofa v podobi pandemije, pa se GZS in vlada obnašata po načelu delodajalcem vse, zaposleni pa naj se znajdejo po svoje," so zapisali v stranki.

Tako je po njihovih navedbah kapital trenutno deležen milijardnih subvencij brez kakršnihkoli obveznosti, kot bi bila na primer prepoved odpuščanja za čas krize. Delavci pa se morajo po drugi strani ponovno boriti za že dve leti dogovorjen dvig, ki bi najnižje plače šele dvignil nad najosnovnejše stroške za hrano in streho nad glavo. Od novega leta dalje mora minimalna plača avtomatično za 20 odstotkov presegati prag minimalnih življenjskih stroškov, kar v tem trenutku pomeni dvig na 736 evrov neto.