Janez Šušteršič poudarja, da bodo prihodnje leto pod drobnogled vzeli kriterije napredovanja v javnem sektorju. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Janez Šušteršič poudarja, da bodo prihodnje leto pod drobnogled vzeli kriterije napredovanja v javnem sektorju. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Branimir Štrukelj
Branimir Štrukelj pravi, da so plače v javnem sektorju višje, ker je tudi izobrazba zaposlenih višja. Foto: MMC RTV SLO
Samo Hribar Milič, GZS
Samo Hribar Milič opozarja, da denarja preprosto ni. Foto: BoBo

Sindikalist Branimir Štrukelj je v uvodu povedal, da vlada poskuša omejiti vpliv sindikatov in jih zastraševati z besedami, da stavka ne bo plačana. Dokler o tem ne odloči sodišče, je bila to izjava nekoga, ki o tem ne more odločati, je prepričan. Dodal je tudi, da je čista izmišljotina, da se je srečal z Milanom Kučanom. "Nekdo si je to izmislil," je dejal. Meni, da se z ukrepi izvaja slabenje urbanega prebivalstva v korist ruralnega.
Finančni minister Janez Šušteršič pa meni, da niso kršili še nobene pogodbe. "Pogajamo se skoraj vsak dan, če je to razlog, potem ta razlog za stavko ne obstaja," je dejal. Če pa bi dvignili depozite, bi ogrozili stabilnost bank in bi samo financirali primanjkljaj proračuna, ne bi ga pa odpravili, je Šušteršič odgovoril, zakaj država ne dvigne treh milijard evrov vlog v bankah.

Šušteršič je poudaril, da bi do prihodnjega leta radi prihranili 400 milijonov evrov na masi plač v javnem sektorju, zato so zamrznjena napredovanja, v prihodnjem letu pa bodo pogledali, kako se bodo plače usklajevale v prihodnosti in kako bodo nagrajeni najproduktivnejši in najuspešnejši v javnem sektorju. Hkrati pa je sindikatom oponesel, da so več pred kamerami kot na pogajanjih.

Samo Hribar Milič, predsednik GZS-ja, pa meni, da mora tudi javni sektor nositi svoj del odgovornosti, na kar mu je Štrukelj odvrnil, da se je treba vprašati, kdo je zadolžil podjetja do nevzdržnih meja, kar zdaj tlači slovensko gospodarstvo.
Razsutje šolstva?
Štrukelj meni, da je glavni cilj ukrepov znižanje cene dela, in dodaja, da bo z znižanjem sredstev šolstvu padla njegova kakovost, kar bo privedlo do potrebe po zasebnih šolah, kamor bodo šli najboljši učitelji, javno šolstvo pa bo ostalo za rajo. Milič pa mu je odvrnil, da lahko še vedno ohranjamo visoko kakovost javnega šolstva, ampak ga v trenutnem obsegu ne moremo več vzdrževati.
Minister Žiga Turk je opozoril, da se v zadnjih 20 letih izboljšuje razmerje učenec - učitelj, absolutne vrednosti primerjalnih rezultatov uspešnosti pa padajo. Trditev, da reforme spodbujajo zasebno šolstvo, je označil za popolno neumnost in dodal, da če lahko zasebnik organizira vrtce bolj kakovostno in ceneje, potem ne vidi razloga, zakaj mu tega ne bi omogočili.
Mastnak: V bistvu se ukvarjamo z obrobnimi stvarmi
Turk je tudi poudaril, da se zdaj prepiramo, kdo je kriv, to pa ima svojo ceno, v vsakem primeru pa moramo zategniti pas. Analitik Simon Mastnak pa meni, da vlada nima vizije in se nihče ne sprašuje, kaj sledi po zategovanju pasu. "Če pogledamo na daljši rok, se danes pogovarjamo o obrobnih stvareh, kajti Evropa bo čez 40 let obrobje, glavnina se bo odvijala v Aziji," je opozoril.


Zdravniki za zdravljenje države
Konrad Kuštrin, predsednik Fidesa, meni, da je država hudo bolan pacient, ki ga je treba zdraviti. Dokler pogajanja potekajo, se je vredno pogajati in stavke ni pametno sprožati. Z vsemi predlogi se sicer ne strinjajo, zlasti s preložitvijo plačnih nesorazmerij. Izpostavil je, da nihče nima rad nižjih plač, ampak se zdaj odločamo med slabo in slabšo možnostjo.

Radivoj Uroševič iz sindikata policistov je poudaril, da Slovenija za delovanje policije namenja več kot tretjino manj kot primerljive države EU-ja. Denar je, samo pobrati ga je treba, je prepričan, za 500 milijonov evrov ukrepov pa so že predlagali tudi ministru Šušteršiču. Na vprašanje, ali bodo zmanjšali plače dobro plačanim funkcionarjem in jih nato poslali patruljirat na cesto, jasnega odgovora ni podal.