Sovražni govor v Sloveniji ni velika težava, problematično pa je nekaznovanje, opozarja poročilo Sveta Evrope. Foto: BoBo
Sovražni govor v Sloveniji ni velika težava, problematično pa je nekaznovanje, opozarja poročilo Sveta Evrope. Foto: BoBo

ECRI v poročilu poudarja, da slovenski zakon o varstvu pred diskriminacijo zagotavlja ustrezno zaščito pred rasizmom in rasno diskriminacijo na vseh področjih vsakdanjega življenja. Prav tako omenjeni zakon predvideva ustanovitev zagovornika načela enakosti, kar je skladno s standardi, priporočenimi od ECRI, sovražni govor pa je v omenjenem zakonu podrobneje opredeljen.

V Sloveniji je na voljo tudi javni sistem, ki omogoča anonimno prijavo nezakonitih spletnih vsebin in podatke o primerih sovražnega govora zbira od leta 2009, navaja poročilo. Poročilo ugotavlja tudi, da policija aktivno sodeluje pri preprečevanju rasne diskriminacije in rasističnega nasilja v Sloveniji. Pristojni izvajajo tudi vrsto pobud za odpravo številnih oblik diskriminacije, ki ima za posledico nezadostno vključevanje dela romskega prebivalstva. V Ljubljani poteka gradnja prvega islamskega kulturnega centra in džamije v državi.

Kot dosežen napredek v Sloveniji poročilo navaja novi zakon o partnerski zvezi, s katerim je registrirana istospolna partnerska skupnost postala primerljiva z zakonsko zvezo v skoraj vseh vidikih. ECRI pozdravlja pozitiven razvoj v Sloveniji, a hkrati poudarja, da kljub vsemu nekatera nerešena vprašanja vzbujajo skrb.

Pogovori s Slovenijo v korektnem ozračju

Član komisije Siniša Bjeković iz Črne gore, ki je sodeloval pri pripravi danes objavljenega poročila komisije o Sloveniji, je v izjavi za STA dejal, da so bili pogovori s slovensko stranjo zelo koristni, odprti in so potekali v zelo korektnem ozračju, kar ne velja za nekatere druge članice Sveta Evrope.

Slovenski zakon o varstvu pred diskriminacijo je po oceni črnogorskega predsednika skupščine Bjekovića zadovoljiv, bi ga bilo pa treba ustrezno implementirati. Potrebni bi bili odločnejši ukrepi za preganjanje storilcev sovražnega govora, funkcija zagovornika načela enakosti pa naj bi polno zaživela in uveljavila svoj namen, to je zaščita pred diskriminacijo. Obstaja določena stopnja nerazumevanja predvsem glede pristojnosti zagovornika, še posebej v odnosu do drugih organov v Sloveniji, izboljšati bi veljalo tudi raven sodelovanja med zagovornikom in pristojnimi organi, je dejal.

Organi oblasti imajo zaradi zakona o varstvu osebnih podatkov močne zadržke glede zbiranja razčlenjenih podatkov o enakosti, ki zadevajo ranljive skupine. Foto: Pixabay
Organi oblasti imajo zaradi zakona o varstvu osebnih podatkov močne zadržke glede zbiranja razčlenjenih podatkov o enakosti, ki zadevajo ranljive skupine. Foto: Pixabay

Skrbi nekaznovanje sovražnega govora

Glede sovražnega govora v Sloveniji je Bjeković dejal, da sam pojav ni velika težava, bolj skrbi njegovo nekaznovanje. Organi pregona bi morali imeti sovražni govor za konkretno nevarnost, ne zgolj za vznemirjanje javnosti. Prav tako bi morali izboljšati statistiko in evidenco o pojavu sovražnega govora, iz katere bi bilo razvidno, kako razširjen je ta pojav in kakšni so njegovi vplivi na slovensko družbo, je dejal. V Sloveniji ni registriranega tolikega števila primerov sovražnega govora, razlog za zaskrbljenost je že to, da je zelo malo primerov, ki se končajo s kazensko odgovornostjo, je še dejal.

Sovražni govor v Sloveniji je po opozorilih poročila redko predmet sodnega pregona zaradi razlage zakona pri organih pregona, na podlagi katere zadeve skoraj nikoli ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev kazenske odgovornosti.

V zakonu o varstvu pred diskriminacijo so po mnenju ECRI-ja nedoslednosti in nejasnosti, zlasti glede pristojnosti in pooblastil zagovornika načela enakosti v razmerju do drugih institucij, kot so inšpekcije. Podatki o primerih sovražnega govora, ki so jih zbrale različne institucije, tudi niso kategorizirani na enoten način in so preveč razdrobljeni. Poleg tega imajo organi oblasti zaradi zakona o varstvu osebnih podatkov močne zadržke glede zbiranja razčlenjenih podatkov o enakosti, ki zadevajo ranljive skupine.

Integracija Romov ostaja problematična. Foto: BoBo
Integracija Romov ostaja problematična. Foto: BoBo

Romska problematika

Integracija Romov je prav tako v ospredju tokratnega poročila ECRI-ja. ECRI izpostavlja razlikovanje Romov kot avtohtone ali kot neavtohtone skupine. Njihova težava je med drugim to, da ne morejo sodelovati pri uveljavljanju svojih pravic.

Delegacija ECRI-ja je v Sloveniji obiskala tudi nekaj romskih naselij in se na kraju samem seznanila s konkretnimi težavami, ena od njih je pomanjkljiva infrastruktura, potrebna za normalno življenje. Pri tem je Bjeković opozoril na razhajanja med prizadevanji države ter nerazumevanjem in nesodelovanjem lokalne ravni pri reševanju konkretnih težav Romov, kakršna je legalizacija stavb, v katerih živijo Romi, s čimer je posledično povezana pridobitev ustrezne infrastrukture.

Na področju integracijske politike je Bjeković poudaril potrebo po vzpostavitvi ustreznega mehanizma, ki bi centralnim organom omogočal, da organe lokalne oblasti, če ti ne uresničujejo ustrezno protidiskriminatorne zakonodaje, v to tudi "prisilijo".

Transspolne osebe

Poročilo opozarja tudi, da v Sloveniji tudi ni posebnega zakonskega predpisa, ki bi izrecno urejal spremembo imena in spola za transspolne osebe.

Nujna zakonska določitev

ECRI slovenske organe oblasti poziva k ukrepanju in podaja vrsto priporočil. Meni, da slovenski organi pregona ne bi smeli uporabljati pogojev za uveljavitev kazenske odgovornosti v primeru dejanj, ki spodbujajo sovraštvo in nasilje, če ti niso zakonsko določeni. Zagotoviti je treba tudi vse potrebne možnosti za učinkovito delovanje funkcije zagovornika načela enakosti in ustrezno seznaniti javnosti z njegovimi pristojnostmi.

Slovenija bi morala zbrati razčlenjene podatke o enakosti za boj proti rasni diskriminaciji. Slovenska zakonodaja bi morala jasno določati pristojnost osrednjih oblasti, da sprejmejo nadomestne ukrepe, če in ko lokalne oblasti ne izvajajo zakonskih določil. Z zakonom bi morala biti izrecno urejena sprememba imena in spola za transspolne osebe, še opozarja ECRI.

Diskriminacija prebežnikov

ECRI v poročilu še navaja, da je med septembrom 2015 in majem 2016 Slovenijo prečkalo pol milijona nezakonitih migrantov, le redki pa so zaprosili za mednarodno zaščito v Sloveniji. Kljub vladnim programom integracije in izboljšanju javnega mnenja o prebežnikih so ti še vedno deležni diskriminacije ob vstopu na trg dela, imajo finančne težave in zelo težko najdejo ustrezno zasebno namestitev, opozarja ECRI. Sloveniji predlaga, naj okrepi sodelovanje med pristojnimi oblastmi in delodajalci ter lokalnimi organi.

ECRI je neodvisen organ Sveta Evrope za spremljanje spoštovanja človekovih pravic, ki je specializiran za vprašanja, povezana z rasizmom in nestrpnostjo. V članicah Sveta Evrope preverja stanje z vidika rasizma in nestrpnosti ter pripravlja priporočila in predloge za rešitev ugotovljenih težav.