SVLR je ugotovil, da so bili kršeni trije pogoji razpisa za gradnjo stadiona Stožice: pridobitev uporabnega dovoljenja, zaprta finančna konstrukcija in vrednost projekta, nižja od 45 milijonov evrov. Foto: Sandi Fišer
SVLR je ugotovil, da so bili kršeni trije pogoji razpisa za gradnjo stadiona Stožice: pridobitev uporabnega dovoljenja, zaprta finančna konstrukcija in vrednost projekta, nižja od 45 milijonov evrov. Foto: Sandi Fišer
GREP
Grep po tem, ko je vložek v Stožice odklonil libijski državni investicijski sklad, ni našel niti novega investitorja niti lastnih sredstev. Foto: MMC RTV SLO/Toni Gruden
Bo evropski denar za Stožice treba vrniti?

Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko je odkrila kršitev pogoja razpisa – pridobitev uporabnega dovoljenja. “Ker ga upravičenec še nima – pač pa ima zgolj odločbo o poskusnem obratovanju, ki ni enakovreden dokument uporabnemu dovoljenju –, smo predlagali korekcijo v višini 10 odstotkov izplačanih sredstev,” so dejali v SVLR.

MŠŠ se ne strinjajo z ugotovitvami SVLR-ja
Ugotovili pa so tudi, da sta bila kršena še dva pogoja: zaprta finančna konstrukcija in vrednost projekta, nižja od 45 milijonov evrov, je poročal Žurnal24.

Z ugotovitvami SVLR-ja se na ministrstvu za šolstvo in šport, ki je na razpisu z 9,4 milijona evrov sofinanciralo gradnjo stadiona v Stožicah, od tega z osmimi milijoni evrov evropskega denarja, ne strinjajo. Zato so v SVLR-ju za mnenje zaprosili še sektor za investicije na ministrstvu za finance.

Bo moral MOL vračati denar?
Ministrstvo povračila iz Bruslja še ni zahtevalo, denar za gradnjo stadiona pa je Mestni občini Ljubljana že izplačalo. Kaj pomenijo ugotovitve SVLR-ja še ni jasno. Bo moral MOL denar vrniti ministrstvu za šport ali dela denarja ministrstvo iz Bruslja ne bo dobilo vrnjenega in ga bodo morali prispevati iz proračuna?

V SVLR-ju pojasnjujejo, da bo moral MOL vrniti ves denar, če se bodo na finančnem ministrstvu strinjali z njihovim mnenjem. Pravila za vračanje evropskih sredstev so namreč taka, da če se nepravilnosti ugotovi pri upravičencu, denar vrne upravičenec (v tem primeru MOL), če pa ugotovijo sistemsko nepravilnost, sredstva vrača odgovorna institucija (MŠŠ). SVLR je ugotovitve raziskave že poslal Evropski komisiji.

Grep zamuja z dokapitalizacijo
Grep, graditelj trgovskega kompleksa, pa ne more črpati preostalih tranš 115-milijonskega posojila, ker še ni našel vlagatelja s svežimi vsaj 20 milijoni evrov. Lastniki Grepa (Gradis G , Energoplan in avstrijska Supernova oziroma SN-MTK Projektentwicklung) namreč ne morejo do preostalega dela sindiciranega posojila, dokler ne dokapitalizirajo podjetja, so poročale Finance.

Eden od pogojev za pridobitev posojila je tudi, da ima Grep poravnane vse obveznosti do dobaviteljev in (pod)izvajalcev. Vendar podizvajalci in dobavitelji ponovno delajo in dobavljajo material na odloženo plačilo, ki naj bi ga dobili po črpanju preostanka posojila. Nekateri dobavitelji tako na plačilo čakajo že skoraj leto dni.

Brez investitorja in lastnih sredstev
Grep ima zdaj dobrih 13 milijonov kapitala, s čimer naj bi mu uspelo pridobiti 48 milijonov evrov posojila. Po posojilni pogodbi pa bi moral Grep do konca marca letos najti še vsaj 15 milijonov svežega denarja, kar bi podjetju omogočilo črpanje preostalih 67 milijonov evrov posojila. A pred črpanjem preostalega posojila mora Gradis G v Grep vložiti še 7,5 milijona evrov kapitala in mu odobriti 2,5 milijona evrov podrejenega posojila, ki bo poplačano za sindiciranim posojilom.

Grep, potem ko je vložek v Stožice odklonil libijski državni investicijski sklad, ni našel niti novega investitorja niti lastnih sredstev. Podjetje naj bi za odplačilo posojila sicer jamčilo le s hipoteko na stavbno pravico, zastavo deležev družbenikov v Grepu in z desetimi menicami Grepa. Drugo premoženje lastnikov Grepa pa naj ne bi bilo zastavljeno kot zavarovanje posojila.

Sicer pa je pred dobrim mesecem direktor Grepa in Gradisa G Uroš Ogrin obljubljal, da bo novi investitor znan v mesecu dni, a še ni. Po neuradnih informacijah je še najbolj verjetno, da bo Grep zagotovil potrebna sredstva za dokapitalizacijo s posojilom ene od formalno nepovezanih družb.

Bo Grepu uspelo oddati vse lokale?
Grep bo moral zelo kmalu po končanju gradnje najti najemnike za trgovske lokale, saj januarja 2012 v plačilo zapade prva anuiteta za odplačilo posojila, ki bo znašala 305 tisoč evrov za odplačilo glavnice (postopoma bo rasla do 577 tisoč evrov) in 403 tisoč evrov za obresti. Če bo Grepu uspelo oddati vse lokale, bo ustvaril okoli 780 tisoč evrov mesečnih prihodkov od najemnin in okoli 150 tisoč evrov prihodkov, ki jih bo MOL plačal za upravljanje parkirišč.

A po plačilu obratovalnih stroškov, plač zaposlenih in minimalne amortizacije Grepu ne bo ostalo nič, čeprav bi moral poplačati še podrejeno 15-milijonsko posojilo Primorju, Gradisu G in Energoplanu oz. vsaj obresti zanj.

Bo evropski denar za Stožice treba vrniti?