V novo leto smo vstopili s stavkami in trenji v največji vladni stranki. Po uporu zoper premierjevega kandidata za kmetijskega ministra so bili poslanci v časovni stiski prisiljeni potrditi kandidatko, ki jo že pred imenovanjem bremeni madež zavajanja glede izobrazbe. Nima strokovnih niti političnih izkušenj. Prva resnejša afera pa je doletela tudi Socialne demokrate, ki se jim je javnomnenjska podpora v zadnjih mesecih krepila. Je zaradi nakupa drage zgradbe za pravosodje pod vprašajem položaj pravosodne ministrice? Kaj pa v letu 2024 čaka državljane, ki imajo v denarnici ob visokih cenah hrane, storitev in drugega blaga vse manj. Kakšno davčno reformo lahko še izvede vlada, ki koraka proti polovici mandata? Razbremenitev plač? Dvig davka na premoženje?
O vsem tem so v tokratni Tarči razpravljali pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan (SD), poslanec SDS-a Zvonko Černač, predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič (Gibanje Svoboda), poslanec NSi-ja Jernej Vrtovec in ministrica za kulturo Asta Vrečko (Levica).
Posnetek celotne oddaje:
So se Golobu uprli lastni poslanci?
Popolnitev kmetijskega ministra se rešuje pet pred dvanajsto: o novi kandidatki se bo glasovalo le dan pred iztekom trimesečnega roka za imenovanje novega ministra, je poročal novinar Tarče Žan Dolajš.
Še prejšnji teden je Robert Golob v intervjuju zatrjeval, da je kandidat za ministra upokojeni major in kozjerejec Vojko Adamič. Pred prazniki je poudarjal njegove kompetence. "Mislim, da bo gospod Adamič sam dokazal, kako kmetijstvo pozna. Verjamem, da bomo vsi pozitivno presenečeni," je povedal 18. decembra. A Adamič očitno ni pozitivno presenetil poslancev Gibanja Svoboda, ki so se izbiri premierja na predstavitvenem sestanku uprli. To je za Tarčo priznal tudi že odpisani kandidat. "Lahko potrdim, da nam v tem času ni uspelo dobiti dovolj široke podpore v poslanski skupini in da smo temu primerno vodili vse nadaljnje postopke. Vašega vprašanja, ali gre za upor ali kaj drugega, ne morem komentirati, ker pač seveda tega občutka nisem dobil," je povedal za TV Slovenija. Po informacijah Tarče naj bi poslance med drugim zmotilo tudi to, da spada upokojeni major Adamič v skupino osamosvojiteljev. Viri, ki so bili na sestanku navzoči, pravijo, da je vodja poslanske skupine Borut Sajovic celo predčasno zapustil sestanek poslanske skupine. Ali se obdobje, ko je premier imel brezpogojno zaupanje 40-članske poslanske skupine, končuje? Je strankarska disciplina začela popuščati?
Tudi z alternativo, novo kandidatko za kmetijsko ministrico Matejo Čalušić, ki so jo pretekli teden na hitro našli kar v poslanskih vrstah, se je zapletlo. V petek je v javnosti zakrožila informacija, da kandidatka za novo ministrico nima univerzitetne izobrazbe, kot je bilo navedeno na kandidatni listi, uradnem dokumentu, ki volivce opremi s temeljnimi podatki o kandidatu. Do pred kratkim pa ji je bila previsoka izobrazba pripisana tudi na uradnih straneh državnega zbora. Je Čalušić volivce namerno zavajala?
V Gibanju Svoboda pravijo, da ne, odgovornost je nase prevzela stranka. Šlo naj bi za administrativno napako sodelavca stranke, Čalušić pa je stranki posredovala prave informacije – to v Gibanju Svoboda dokazujejo z njeno pristopno izjavo za včlanitev v stranko, kjer je bila navedena ustrezna izobrazba. A stranka Tarči ni posredovala konkretnih komunikacij med Čalušić in strankino administracijo. Niso sporočili niti, kdo je sodelavec stranke, ki je volilni komisiji posredoval napačne podatke. "Nismo videli dokaza za to tako imenovano administrativno napako. Se pravi, po eni strani kandidatka zatrjuje, da je sama oddala pravilne obrazce s pravilno navedeno izobrazbo, ampak ne navaja nobenega dokaza za to," je komentiral filozof Boris Vezjak.
Čalušić, inženirka agronomije, ki je pred vstopom v parlament delala kot vodja družinskega lokala v središču Kopra in kot svetovalka za fitofarmacevtska sredstva, leto in pol ni opazila napačnih podatkov v javnih evidencah. "Priznam, morala bi natančno pogledati vse svoje podatke. Za tako površnost se pa moram jasno opravičiti," je dejala na zaslišanju pred pristojnim parlamentarnim odborom. "Upam, da ne mislite, da ste svojo vest z današnjimi besedami oprali in da bo to odgovornost kar odnesla kraška burja," ji je na seji dejala poslanka SDS-a Alenka Helbl.
Poleg sodniškega upora še afera s prodajo stavbe
Obljube o "srečnem koncu" so se po skoraj natanko letu dni premierju in vladi vrnile kot bumerang. Zaradi neuresničevanja ustavne odločbe o uskladitvi sodniških plač v Slovenskem sodniškem društvu premierja in pravosodno ministrico pozivajo k odstopu. In medtem ko sodniki napovedujejo zaostrovanje protestnih aktivnosti, se je za pravosodno ministrico odprla še ena fronta zaradi nakupa nepremičnine.
Slabo vzdrževano stavbo na Litijski cesti v Ljubljani, v katero se zarašča rastlinje, ima razbita okna in uničeno stavbno pohištvo, je ministrstvo za pravosodje kupilo tik pred koncem lanskega leta za 7,7 milijona evrov. Znanemu podjetniku Sebastjanu Vežnaverju je uspel odličen posel. Njegovo podjetje je namreč zanemarjeno stavbo leta 2019 na dražbi kupilo le za 1,7 milijona evrov. Posel z ministrstvom mu je torej prinesel kar šest milijonov evrov. "Kupljeno je bilo prepoceni. Mislim, prepoceni ... kupljeno je bilo poceni. Ko sem kupil, sem kupil s slabim občutkom," je Vežnaver povedal za TV Slovenija. "Veliko srečo sem imel."
Je Vežnaver stavbo kupil prepoceni ali pa je ministrstvo zanjo plačalo preveč?
Vrednost stavbe je pred Vežnaverjevim nakupom ocenila sodna cenilka Breda Zorko. Ugotovila je, da ima stavba 2761 kvadratnih metrov površin, tržna cena na kvadratni meter pa je znašala dobrih 1063 evrov. Skupaj torej slabe tri milijone evrov. Cenitev je bila tik pred nakupom ministrstva, decembra lani, opravljena ponovno. Cena kvadratnega metra se je s 1000 povišala na 1700 evrov. A ključen podatek je naslednji: v novi cenitvi je stavbi dodanih kar 2000 kvadratnih metrov površin. Cenitev je podpisal Anton Rigler, ki pa je Tarči povedal, da cenitve v resnici ni naredil on, ampak Breda Zorko. Torej cenilka, ki je izdelala že prvo cenitev s skoraj trikrat nižjo oceno vrednosti in izrazito manjšo oceno površin. Zakaj se Breda Zorko ni podpisala tudi pod dražjo cenitev, ki je bila podlaga za nakup stavbe z javnim denarjem? Kje je našla dodatne kvadratne metre? Pomenljivo je, da se Zorko s Tarčo o tem sploh ni želela pogovarjati. Po kratkem klicu je dejala le, da ne bo ničesar odgovarjala in naj se ne vtikamo v njeno delo. Nakup nepremičnine je pod drobnogled že vzel Nacionalni preiskovalni urad, pojasnila pa je zahtevalo tudi ministrstvo za finance, ki ga obvladuje Gibanje Svoboda.
Iz političnega zakulisja pa prihajajo signali, da bi lahko bilo medijsko izpostavljanje posla ministrstva za pravosodje povezano tudi z boji znotraj koalicije. Natančneje: s prerivanjem med največjima partnericama, Gibanjem Svoboda in SD-jem.
In kaj pravijo na pravosodnem ministrstvu? Potem ko so pred dnevi javno zavračali vse očitke o negospodarnem nakupu, so po vprašanjih TV Slovenija postali pozornejši. "Stavbe še nismo prevzeli. Ko jo bomo, bomo naročili neodvisno izmero in cenitev. Če se bodo pojavila odstopanja, bomo terjali odgovornost vseh vpletenih v postopku in nemudoma sprožili postopke za razveljavitev oziroma ničnost pogodbe," so sporočili. Dejstvo pa je, da se je ministrstvo s podrobnostmi nakupa začelo ukvarjati šele po tem, ko je prodajalcu že nakazalo večmilijonsko kupnino.
Premierjevo podjetje Star Solar
Predsedniku vlade pa je novo leto prineslo nov postopek pred Komisijo za preprečevanje korupcije (PKP). Robert Golob je namreč po ločitvi od nekdanje žene konec lanskega leta v 100-odstotno last dobil podjetje za proizvodnjo električne energije Star Solar. Podjetje ima štiri sončne elektrarne na jugovzhodu Slovenije, med drugim na strehi bazena v Rušah in na hlevih Perutnine Ptuj. Skoraj vse prihodke pa ustvari s prodajo elektrike državnemu podjetju Borzen. Lani mu je to prineslo kar okoli 100 tisočakov čistega dobička. Tako Golob kot vodstvo Borzena zagotavljata, da gre za poslovno shemo, na katero predsednik vlade nima vpliva.
Funkcionarji so lahko lastniki podjetij, ne smejo pa biti direktorji. Direktorica podjetja je zdaj Golobova 19-letna hči Luna Golob, uradni sedež podjetja je v njenem stanovanju v Novi Gorici. Ali Star Solar res vodi 19-letnica ali pa odloča njen oče, predsednik vlade in nekdanji dolgoletni direktor energetskega velikana Gen-I? Dodatne dvome sproža to, da je podjetje Star Solar letos ustanovilo poslovno enoto v Ljubljani. Ta je prav v stanovanju, ki ga najema Robert Golob skupaj s partnerico Tino Gaber. Kakšen je smisel vzpostavljanja poslovne enote v stanovanju, kjer s partnerico stanuje premier? Ali morda podjetje Star Solar plačuje najemnino za njuno stanovanje?
Se vrača Golobič?
Kako bo predsednik vlade krmaril v novem zahtevnem letu, bo v veliki meri odvisno tudi od tega, čigave nasvete bo poslušal. Pojavljajo se špekulacije o tem, da bi svojo moč lahko izgubila generalna sekretarka Gibanja Svoboda in desna roka premierja Vesna Vuković. Ta je v telefonskem pogovoru za TV Slovenija povedala, da špekulacij ne komentira. Zanimivo pa je, da je premier očitno našel novega zaupnika.
Gregor Golobič je leta 2022 v televizijski oddaji Intervju na vprašanje voditeljice, kakšen odnos ima z Golobom in ali se z njim pogovarja, odgovoril takole: "Glejte, nikoli Golobič ne more svetovati Golobu, on je majhen ptič. Tega ni." Dodal je, da se ga ne izogiba, se pa njune poti pač ne križajo.
Po informacijah Tarče so se njune poti začel križati približno pred dvema mesecema. Informacije o sestajanju pa je potrdil tudi Golobov kabinet.
Davki in prispevki
Nihče ni lahko bolj zadovoljen kot politiki, ki so ob vseh varčevalnih ukrepih in dodatnih dajatvah naredili največ prav zase. Poslanci so namreč poskrbeli, da bodo stranke letos prejele še enkrat več denarja kot v zadnjih letih, namesto 2,5 milijona kar pet milijonov evrov. S spremembami bosta največja kosa proračunske pogače dobili prav največji parlamentarni stranki. Gibanje Svoboda je lani prejelo 940 tisoč evrov, letos se bo ta znesek več kot podvojil, na dobra dva milijona evrov. SDS je lani prejel 520 tisoč evrov, letos še enkrat več: 1,2 milijona evrov. Proračuni so se podvojili tudi preostalim parlamentarnim strankam.
Ob tem poslanskim skupinam pripada še dodatna strokovna pomoč v znesku dobrih 2,5 milijona evrov: Svobodi 1,1 milijona evrov, sledijo SDS s 770 tisoč evri in druge stranke. Nezanemarljivo pa je tudi, da vsakemu poslancu pripada še 800 evrov letno za izobraževanje, za delovanje poslanske pisarne pa se poslancu mesečno zagotovi še 180 evrov, ki so namenjeni stroškom najemnine in obratovanja ter za delo strokovno-administrativnih delavcev, vendar tega denarja poslanec ne prejme neposredno. Poleg tega vsak poslanec prejme še od 500 do 800 evrov mesečnega pavšala.
"15 združenj in asociacij, gospodarskih in kmetijskih, ves čas daje dobre predloge. Nič od tega se ne prime, sebi pa znajo zelo hitro prisluhniti in realizirati. To me bremeni," je komentirala generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal.
"Kar dobrih 2,5 milijona evrov povečanja za delovanje demokracije se mi pač zdi vprašljivo," je dejal predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Marko Lotrič.
Od kod dodatna sredstva strankam? Finančno ministrstvo do začetka oddaje ni odgovorilo, kot tudi ne, kako bo to povečanje proračunov strank vplivalo na blaginjo državljanov.
Državljani do tega dviga ne bodo prizanesljivi, meni predsednik Združenja delodajalcev Marjan Trobiš: "Očitno se nekdo pripravlja že na volitve, ker denar je za volitve potreben. Ob vseh teh zadevah, ko govorimo o solidarnosti, krčenju zaradi ujm, si je zdaj povečati denarnice nelogično in tudi državljani bodo verjetno ugotovili, da je to popolnoma napačna pot."
Ena najvišjih inflacij v Evropski uniji
Sploh, ko večini državljanov v zadnjem času že zgolj obisk trgovine pusti prazno denarnico. Leto smo končali z eno najvišjih inflacij v Evropski uniji. Največ so k njej prispevale prav višje cene hrane in pijače. Eno najnižjih inflacij v Evropski uniji, polodstotno, so imeli v sosednji Italiji.
Pred sedmimi meseci je Tarča ugotavljala, da je enaka hrana v trgovinah v Italiji bistveno cenejša kot v Sloveniji, in je za devet enakih izdelkov pri nas plačala 20 evrov več kot pri sosedih.
Zdaj se je Tarča spet odpravila čez mejo, da bi preverila, ali se še vedno splača po nakupih k sosedom. Odgovor je: da. Za košarico enakih izdelkov kot maja je bilo treba v italijanski trgovini Famila tokrat sicer treba odšteti tri evre več, a še vedno 18 evrov manj kot pri nas v Mercatorju. Zato ne preseneča, da številni odhajajo po nakupe čez mejo kot v časih pred osamosvojitvijo.
In prav tem, ki že tako komaj shajajo skozi mesec in najbolj občutijo draginjo, bi prišel prav vsak evro več. Ker je vlada odpravila reforme prejšnje vlade, pa po izračunih, ki jih je za Tarčo pripravil strokovnjak za makroekonomijo, zaposleni s povprečno plačo pred odbitkom novega zdravstvenega prispevka prejme na mesec 31 evrov manj, kot bi ji po prejšnji zakonodaji – letno torej kar 370 evrov manj. Razlike bi bile še višje pri tistih z višjimi plačami, tisti z minimalno plačo pa so na slabšem za 21 evrov mesečno oziroma 250 evrov letno.
"Prva poteza te vlade je bila korak v napačno smer konec leta 2022, ko so ukinili reformo prejšnje vlade in so z novimi davčnimi pravili dodatno obremenili delo, in to precej, ker so v času visoke inflacije ukinili usklajevanje davčnih razredov z inflacijo," je komentiral ekonomist Matej Lahovnik.
Vlada zdaj napoveduje razbremenitev dela. Novi načrti so popolna neznanka, premier napoveduje davčno reformo do konca marca. "Nobenih obljub. Zaveza je, da začnemo delati in da pridemo do konca prvega četrtletja do izhodišč, ki jih bomo skupaj sestavili, kako naj izpeljemo davčno reformo, zato, da bomo lahko ustvarili več. In predvsem, da bomo več tudi imeli," je povedal konec novembra.
Finančno ministrstvo napoveduje nov strateški svet za davke. Sestava ni znana. Ministrstvo pravi, da so povabili – oziroma še bodo – strokovnjake z davčnega področja, pa tudi posamezne predstavnike socialnih partnerjev.
"Na zadnji seji strateškega sveta za makroekonomska vprašanja decembra so nas zelo korektno, prijazno povabili k sodelovanju, a mislim, da se tam nihče ni odzval," se glasijo besede ekonomista Lahovnika. Da ne namerava sodelovati, je sporočila tudi predsednica sveta za makroekonomska vprašanja Marijana Bednaš. V ZZZS-ju se o sodelovanju še odločajo, prav tako v GZS-ju.
Ekonomisti in gospodarstveniki so bili na srednem javnem posvetu jasni: v treh mesecih ni mogoče pripraviti resne davčne reforme.
"Moram reči, da bi v tej situaciji raje videl, da davčne reforme ni, ker če bo, bo lahko naredila več škode kot koristi," je povedal strokovnjak za javne finance Mojmir Mrak.
"Ko gradiš hišo, moraš začeti pri temeljih. Tukaj se pa bojim, da za zdaj poskušajo postavljati streho, ne da bi postavili temelje, to pa so strukturne reforme, s katerimi dejansko potem omejimo nebrzdano rast javne porabe," je dejal Lahovnik.
"Če se pogovarjamo o razbremenitvah davčnih prejemkov, ki jih izplačujemo, je to dobrodošlo. Če je to plus-minus zadeva, nekje vzamemo, pa drugje zaflikamo, to ni reforma," pa meni predstavnik delodajalcev Trobiš.
Tudi z uvedbo novega obveznega zdravstvenega prispevka je vlada mislila dobro, poteza pa se je sprevrgla v polomijo. Dejansko bodo bogatejši plačevali manj, po izračunih 17,5 evra mesečno, tisti z nizko plačo ali pokojnino pa še vedno 35 evrov. Še več, zaradi nižjih neto izplačil bo prispevek znižal rast plač za 1,7 odstotka, posledično pa tudi pokojnine in socialne transferje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje