Državni svet in Gibanje za družbeno prenovo Sinteza sta pripravila posvet z naslovom Etika in družbene vrednote v politiki, s katerim želijo spodbuditi javno razpravo o perečem problemu naše družbe, ki ga zaznamujeta nezadostno spoštovanje etičnih načel v politiki, gospodarstvu in družbi nasploh ter razkroj sistema družbenih vrednot.

Posvet moderirata državni svetnik Tone Peršak in član Gibanja za družbeno prenovo Matija Kovačič, ki je uvodoma dejal, da je Sinteza neformalna skupina izobražencev, zaskrbljenih zaradi splošne družbene krize, ki ogroža nas in naše otroke.

Kavčič: Strankarski sistem je v krizi
Pozdravni nagovor je imel predsednik državnega sveta Blaž Kavčič. Zatrdil je, da je udrihanje čez politiko v komentarjih nekoristno in celo škodljivo, saj preusmerja pozornost od bistva problema. Pojasnil je, da brez politike družba ne bi mogla delovati, ob tem pa je opozoril, da je strankarski sistem parlamentarne demokracije v krizi.

"Politične stanke so podjetja, ki udejanjajo moč centrov moči," je dejal. Kot pravi, je moč strank mogoče čutiti tudi v DS-ju, vendar ta vpliv po njegovem ni prevladujoč. Povedal je še, da ni problematično, da imamo elite, ampak je problematično neetično delovanje teh elit.

Hribar: Če poslanec sledi navodilom, krši ustavo
Filozof Tine Hribar je dejal, da se ministri pri svoji prisegi pogosto počutijo nelagodno, saj težijo k temu, da jo izrečejo in podpišejo čim prej, da se jim ne bi kaj zataknilo ali zareklo. Po njegovem je vprašanje, ali se bodo prisege sploh še spomnili do konca vladanja. Vsak minister mora namreč delovati avtonomno, pa tudi vsak poslanec, ki ne dela po svoji vesti, po njegovem krši ustavo.

S tega vidika je Ciril Pucko zanj junak slovenske parlamentarne demokracije, saj je, čeprav je deloval iz političnih razlogov, to storil na trdni etični podlagi. Sicer, kot pravi Hribar, obstaja sum, d aje tudi Pucko sledil določenim navodilom, vendar sam v to ne verjame.

Prunk: Komunisti so uporabljali boljševistične ideje
Zgodovinar Janko Prunk je poudaril, da smo Slovenci politične in teoretične poglede povzemali po evropskih, s tem pa smo prevzemali tudi odnos med politiko in moralo, kar se je pokazalo že leta 1873 v slovenskih političnih besedilih, ki so izkazovali ideje razsvetljenstva in humanizma. Zaradi nerazvite socialne strukture pa so te ideje prišle v konflikt s kmečkim in delavskim delom prebivalstva.

Slovenska Katoliška cerkev naj bi zaradi strahu pred izgubo vpliva začela izkazovati nekatera predmoderna stališča in jih netolerantno branila. Znotraj Katoliške cerkve se je razvila tudi socialna struktura, katere glavni predstavnik je bil Janez Evangelist Krek. V poznejšem obdobju so šli, kot pravi Prunk, liberalci v zavezništvo s komunisti, v katerih so videli moč, ki bi lahko zatrla klerikalce.

Komunisti naj bi uporabljali boljševiški sistem, ki ni spoštoval demokratičnih načel in človekovih pravic, po prelomu z boljševiki, pa so bili komunisti še zmerom zvesti nekaterim leninističnim predpostavkam in jih preoblikovali s pomočjo titoizma ter poimenovali "samoupravljanje".

Kovačič Peršin: Prihaja do relativizacije družbenih norm
Teolog Peter Kovačič Peršin je poudaril, da se pri vzpostavljanu bolj humanega družbenega reda spoprijemamo z vprašanjem osebne moralne zavesti človeka, ki po njegovem upada. Po njegovem prihaja tudi do relativizacije družbenih norm, saj te niso več razumljene kot neovrgljivi moralni imperativ, zato se enako dogaja tudi s človekovimi pravicami. "Edini korektiv je osebna etična drža posameznika. Le moralno ozaveščen posameznik je zavezan moralnemu delovanju kot najvišji vrednoti," je zatrdil.

Hribarjeva: Desnica določa delovanje levice
Spomenka Hribar je dejala, da je etika zavedanje, kaj je dobro in zlo, morala pa ravnanje po tem spoznanju. Zatrdila je, da posvečenost mrtvih še vedno ni del naše etike, saj mrtvi še vedno niso pokopani, in zato med živimi ni miru. Kot zlato pravilo v Sloveniji je označila izrek "drugemu bom storil vse tisto, kar bo meni v korist", geslo "kdor ni z nami, je proti nam", ki naj bi ga vpeljal Anton Mahnič, uporabili pa so ga tudi komunisti, pa naj bi zaznamovalo življenja Slovenk in Slovencev.

Izpostavila je tudi moč desnice v Sloveniji, ki naj bi tako vplivala na levico, da je celo, ko je bila na oblasti, delovala tako, kot ji je to določila desnica. Pri tem je kot primer navedla izbrisane, katerih vprašanje naj bi rešila šele LDS-ova ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal.

Potočan: Vrednote so se v zadnjih desetih letih spremenile
Ekonomista Matjaž Mulej in Vojko Potočan sta pripravila esej o etiki v poslovnem okolju. Potočan je zatrdil, da se poslovna etika, po vzoru ZDA, ni nikoli oblikovala na ravni države, ampak na ravni podjetij, pri čemer so se vodilni ljudje v podjetjih trudili, da so vanjo vgradili tudi svoje interese.

Glede vrednot v Sloveniji je dejal, da sploh ne vemo točno, kakšne so, ker jih še ni nihče podrobno raziskal, zagotovo pa so se te vrednote, kot pravi, v zadnjih desetih letih močno spremenile.