Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Nina Pirnat je izrazila prepričanje, da zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov prinaša dokazano učinkovite ukrepe. Poudarila je, da je zakon tudi pomemben korak k vzdržnosti zdravstvene blagajne, saj po oceni študije, ki jo je naročila Evropska komisija, Slovenija vsako leto zaradi posledic kajenja izgubi pet odstotkov BDP-ja oz. 1,8 milijarde evrov.

Pirnatova je kot posebej učinkovit ukrep proti marketinškim pristopom tobačne industrije za pridobivanje novih kadilcev, zlasti med mladimi, izpostavila enotno embalažo, ki jo prinaša zakon in bi se uvedla z letom 2020. Zato je izrazila začudenje nad dopolnilom SD-ja, po katerem bi se enotna embalaža uvedla s posebnim zakonom, kar je podprl tudi DeSUS. Bojana Muršič (SD) je predlog argumentirala rekoč, da bi to prineslo varovalko pred milijonskimi tožbami tobačnih multinacionalk, s čimer pa se Pirnatova ni strinjala, češ da to ne bi prineslo nobene dodatne pravne zaščite.

Sprejeta so bila zgolj koalicijska dopolnila
Tako koalicijski kot opozicijski poslanci so nato kljub različnim pogledom na uzakonitev enotne embalaže izrekli podporo zakonu. Enaka usoda, kot dopolnilo SD-ja v zvezi z enotno embalažo, pa je doletela tudi vsa druga dopolnila, ki so jih ločeno vložili SD, ZL in NSi.

Je pa odbor brez glasu proti podprl vsa dopolnila, ki so jih skupaj predlagali SMC, DeSUS in SD. Gre predvsem za nomotehnična dopolnila, s katerimi so predlagateljice prisluhnile pripombam parlamentarne zakonodajno-pravne službe in se je z njimi strinjalo tudi ministrstvo.

Sicer pa predlog zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki ga je vlada sprejela decembra, tudi na novo določa označevanje in embalaže tobačnih izdelkov, vključno z zdravstvenimi opozorili, regulira tobak za oralno uporabo, nove tobačne izdelke, elektronske cigarete in zeliščne izdelke za kajenje ter njihovo dajanje na trg.