Tradicionalni slovenski zajtrk. Foto: BoBo
Tradicionalni slovenski zajtrk. Foto: BoBo

Prvi tradicionalni slovenski zajtrk so izvedli na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, danes pri projektu sodeluje 14 vladnih in nevladnih organizacij. Letos je organizacija novinarske konference pred dogodkom pripadla Zvezi podeželske mladine Slovenije. "Projekt odlično prispeva k ozaveščanju o pomenu lokalno pridelane hrane," je povedal predsednik zveze Janez Rakovec.

Enakega mnenja so vsi preostali sodelujoči pri projektu. "Slovenska hrana je zdrava in kakovostna, še posebej, če je lokalno pridelana," je dejala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko ter dodala, da s kupovanjem lokalno pridelane hrane podpiramo slovenske kmete, zahvaliti pa se moramo tudi naši živilskopredelovalni industriji, ki te izdelke predela.

Tradicionalni slovenski zajtrk bodo ta petek, 18. novembra, postregli 86.000 otrokom v vrtcih ter 200.000 v osnovnih šolah in vzgojno-izobraževalnih zavodih za otroke s posebnimi potrebami. Eno od šol v Prekmurju bo ob tej priložnosti obiskala tudi ministrica ter se s šolarji pogovarjala o pomenu kmetijstva, pridelavi hrane ter spoštovanju hrane.

Za zaposlene v šolstvu je projekt zelo pomemben. Ni namen le, da otroci tisti dan dobijo zajtrk, je poudarila Irena Simčič iz Zavoda RS za šolstvo ter poudarila vzgojno-izobraževalni vidik, skozi katerega otroci spoznavajo pomen lokalno pridelane hrane, kmetijstva, zajtrkovanja in zdravega prehranjevanja. V vseh teh letih je bilo v vrtcih in osnovnih šolah postreženih več kot 2,5 milijona tradicionalnih slovenskih zajtrkov.

Ne smemo pa zanemariti, da se dnevno v vseh vzgojo-izobraževalnih zavodih pripravi več kot 730.000 prehranskih obrokov vsakodnevno, je menila Simčičeva. Zadovoljna je, da mora biti danes najmanj 20 odstotkov hrane na krožnikih otrok iz nacionalnih shem kakovosti, do konca leta 2023 pa bo moralo biti 12 odstotkov živil ekoloških.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ugotavljajo, da tradicionalni slovenski zajtrk dviguje zavest o pomenu zajtrkovanja. Zajtrk uživa približno polovica otrok v starosti okoli 12. leta, nato pa začne ta delež padati. Med srednješolci jih zajtrkuje le še slaba tretjina, nato pa se začne s starostjo spet zviševati. Na inštitutu zato pozivajo k širjenju osveščanja o pomenu zajtrkovanja tudi na starejšo populacijo. Še širše gledajo v Čebelarski zvezi Slovenije. "Projekt je treba dograditi. Vladi dajmo pobudo, da dan razširimo v teden," je dejal predsednik zveze Boštjan Noč.

Petek bi lahko ostal dan za tradicionalni slovenski zajtrk, preostali dnevi v tednu pa bi bili lahko namenjeni drugim obrokom, je prepričan Noč. Tako bi lahko na jedilnike uvrstili tudi druga tipična slovenska živila.

Na ministrstvu za okolje in prostor vidijo tradicionalni slovenski zajtrk kot glasnika trajnosti, lokalno pridelane hrane in kratkih dobavnih verig. Kmetijstvo in promet sta namreč dva izmed največjih povzročiteljev toplogrednih plinov. Na ministrstvu za kulturo pa poudarjajo kulturni vidik projekta. "Sestavine tradicionalnega slovenskega zajtrka so pogosto navdih za slovensko umetnosti," je dejala Kim Komljanec z ministrstva za kulturo.