Prostitucija je ena najpogostejših, ne pa edina oblika trgovanja z ljudmi. Foto: EPA
Prostitucija je ena najpogostejših, ne pa edina oblika trgovanja z ljudmi. Foto: EPA

V okviru dneva boja proti suženjstvu je društvo namreč pripravilo predavanje na novogoriški srednji ekonomski in trgovski šoli ter delavnico na bližnji osnovni šoli. Predsednica društva Katjuša Popović je povedala, da letno pomagajo okoli 25 ljudem, a žrtev trgovanja z ljudmi je v resnici veliko več.

Po besedah Popovičeve so dijaki pokazali, da problematiko poznajo bolj kot odrasli, menijo pa tudi, da bi morala postati del srednješolskega izobraževanja. Ena izmed dijakinj je tako prepričana, da predavanje, kakršno je bilo današnje, lahko slišiš večkrat, pa se ti vseeno lahko kaj zgodi.

Najranljivejši še ne polnoletni
V društvu Ključ, ki deluje od leta 2001, so še povedali, da je približno polovica žrtev, ki jih obravnavajo, slovenskih državljanov. Žrtve so lahko tako mlada dekleta kot fantje, najranljivejše pa so skupine med 14. in 18. letom starosti.

Društvo ima na skrbi krizno namestitev žrtev in varni prostor, kjer lahko žrtve nastanijo za daljši čas. Popovičeva je pojasnila, da je trenutno prostora dovolj, a ob spremembi slovenske zakonodaje, ki bi kriminalizirala kot trgovino z ljudmi tudi delo tujcev, ki jih v Sloveniji izkoriščajo kot suženjsko delovno silo, pa bi se lahko zgodilo celo, da bi bilo prostora bistveno premalo.

Trgovina z ljudmi ni le prostitucija
Mlade trgovci z ljudmi največkrat silijo v prostitucijo, vse več pa je tudi različnih oblik suženjskega dela, beračenja, služabništva ter prodaje človeških organov, krvi in tkiv. Primere je težko odkriti, največkrat pa jih pokličejo ljudje, ki se jim nekatere situacije zdijo sumljive. Dobro pa sodelujejo tudi s policijo, s katero se udeležujejo različnih racij po Sloveniji.