Izključevanje starejših delavcev postaja v Sloveniji razširjena praksa. Foto: Pixabay

Mladen Markota z Inšpektorata RS za delo je na javni razpravi z naslovom Odrinjena stara ogledala: starostna diskriminacija in trpinčenje starih delavcev, ki jo je organizirala fakulteta za družbene vede s Sindikatom novinarjev Slovenije in zavodom Opro, pojasnil, da skozi leta zaznavajo rahel porast prijav trpinčenja starejših na delovnem mestu. Lani so prejeli 309 prijav, pri čemer je bilo 99 odstotkov anonimnih.

A večina prijav je bila vloženih po tem, ko je bilo sodelovanje med delavcem in nadrejenim že tako porušeno, da nadaljevanje ni bilo več mogoče, ali pa je delovno razmerje že prenehalo. Pogostejše so sicer prijave zaposlenih v javnem sektorju, ker so tam službe stabilnejše oz. strah pred izgubo dela manjši, je nanizal. Sodna praksa na tem področju je prav zato revna.

Ekstremno ekscesna komunikacija
"Z vidika družboslovne inteligence ugotavljamo, da situacija ni dobra, da se v Sloveniji razvija stabilen model konflikta med delavcem in delodajalcem," je poudaril inšpektor. Težavi sta "ekstremno ekscesna komunikacija in epidemija nizke medsebojne kulture dialoga". V neposrednih intervjujih z delavci namreč po njegovih besedah ugotavljajo, da je vsaka pripomba razlog za maščevanje. Slovenija je tako po podatkih o tem, koliko delavcev je pripravljenih delati po 55. letu, na repu lestvice EU-ja, za njo je le Romunija, je opomnil.
Strokovni sodelavec pri zagovorniku načela enakosti Aljoša Gadžijev je medtem opozoril, da se na njihov organ zaradi trpinčenja na delovnem mestu obrne le malo starejših, čeprav imajo to možnost.

Kot je pojasnil, lahko zagovornik prevzame komunikacijo med delavcem in njegovim nadrejenim ter priskoči na pomoč s svetovanjem, tako da se postopek zaradi nadlegovanja lahko začne brez vmešavanja inšpektorata ali sodišča. Tudi pri zagovorniku, tako kot na sodiščih, velja obrnjeno dokazno breme, kar pomeni, da mora v primeru prepoznanja elementov diskriminacije oz. trpinčenja kršilec dokazati, da ni kriv.

Gadžijev je ob tem povedal, da so že imeli primere, da se nadrejeni sploh ni zavedal spornega ravnanja in je bil z njim seznanjen šele v postopku pred zagovornikom. Včasih zato lahko do spremembe privede že poziv zagovornika, je navedel. Ob tem je pozval, naj zaposleni o nezaželenem ravnanju obvesti tistega, ki to ravnanje izvaja.

Negativne posledice predsodkov o starejših delavcih
Direktor zavoda za aplikativne študije Opro Otto Gerdina pa je posvaril pred negativnimi posledicami predsodkov o starejših delavcih. Sam loči med starejšimi zaposlenimi, ki na glas spregovorijo o trpinčenju, in zaposlenimi, ki vso odgovornost za trpinčenje tiho sprejmejo nase.

Po njegovih besedah so v prvem primeru dalj časa usmerjeni pogosti napadi, pri čemer je cilj nadrejenih ta, da se glasnega starejšega zaposlenega osami. Drugi namreč večinoma sprejmejo stereotip, da je starejši delavec tog, da popušča in ni več tako sposoben. V drugem primeru medtem starejši zaposleni te predsodke ponotranji, presodi, da je res slab, da res več ne zmore, s čimer predsodki začnejo učinkovati na realnost in proizvedejo to, česar na začetku sploh ni bilo, je razložil Gerdina.

Izključevanje človeka na delovnem mestu
Dolgoletna novinarka časopisa Delo Maja Megla, ki je predstavila svojo izkušnjo trpinčene starejše novinarke, je potrdila, da trpinčenje poteka tako, da se izključi človeka. Razkrila je, da so zanjo veljala druga pravila kot za kolege, da ni smela početi enakih stvari kot drugi. Sodelavci ji niso priskočili na pomoč in je "bilo evidentno, da bodo naredili vse, da se temu izognejo".

Ko človek sproži spor, se mora iz sredine, v kateri nastopi konflikt, po njenih besedah umakniti. Je pa v Sloveniji to zelo težko, ker obstajajo poklicna okolja, kjer ni alternativ. Nekomu, ki je vse življenje delal v kulturi, po 50. letu ni lahko oditi v novo zgodbo, je poudarila. Tako je denimo tudi v nekaterih sredinah v zdravstvu, ki so zelo zastrupljene, a se starejši zaposleni težko odločajo za novo identiteto, je sklenila.

Javno razpravo je organizirala Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani v sodelovanju s Sindikatom novinarjev Slovenije in zavodom Opro.