Zaščitena geografska označba je zaščita za kmetijske proizvode, ki so pridelani ali predelani na določenem geografskem območju ter imajo posebno kakovost, sloves in druge značilnosti, ki izvirajo s tega območja.

Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje ob tem pojasnjujejo, da je razloge za današnji obseg, sloves in razvoj izdelovanja pršutov na Krasu treba iskati v tradicionalni ter individualni kmečki tehnologiji. Začetki sušenja kosov mesa segajo verjetno v obdobje naseljevanja na območje Krasa.

Razvoj Trsta kot velikega urbanega središča in gradnja prometnic, kot je proga Dunaj-Trst, ki so vodile čez Kras, sta povečala povpraševanje trgovcev in gostincev po pršutu. S tem se je hkrati povečal sloves pršuta, okrepil pa se je tudi interes za proizvodnjo kraškega pršuta.

Od Prekmurja do Tolmina
Prepoznavni element za kraški pršut je logotip v obliki stiliziranega pršuta z imenom Kraški pršut. Zaščiteni in certificirani kraški pršut ima na koži vžgan tudi vroči žig z imenom Kraški pršut.
To je za Slovenijo peta zaščitena geografska označba na ravni EU-ja. Poleg kraškega pršuta so tako registrirani še ptujski lük, šebreljski želodec, zgornjesavinjski želodec in prleška tünka.

Poleg omenjenih proizvodov so geografsko zaščiteni še sir tolminc, ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, nanoški sir, kočevski gozdni med, belokranjska pogača, idrijski žlikrofi in prekmurska gibanica.