Nekdanji poslanci so še leto po končanju mandat upravičeni do nadomestila plače, ki znaša toliko, kot je znašala poslanska plača. Obenem tretji odstavek 38. člena zakona o poslancih določa, da nekdanjim poslancem pripada regres, če so upravičeni do letnega dopusta. Tako je vseh 34 poslancev prejšnjega mandata, ki še vedno prejemajo nadomestilo plače, aprila prejelo 672 evrov regresa, kar državo skupno stane skoraj 23 tisoč evrov. Regresa sicer nekdanji ministri ne bodo prejeli.

Pogoj za izplačilo regresa je odločba o letnem dopustu, do njega pa so upravičeni delavci, ki so šest mesecev v nepretrganem delovnem razmerju.

A po besedah pravnega strokovnjaka Rajka Prinata nekdanji poslanci niso več zaposleni, zato pravica do letnega dopusta ni mogoča, posledično pa tudi pravica do regres ne. Podobno je prepričan tudi nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant, ki je za TV Slovenija dejal, da je "regres vezan na dopust, in če ne delaš, ni ne dopusta ne regresa".

"Zakon je nejasen"
Zaradi teh protislovij se člen zakona o poslancih zdi nejasen tako predsedniku državnega zbora Pavlu Gantarju kot tudi pristojnim na ministrstvu za javno upravo, od koder so sporočili, da je nejasen člen zakona le še dodaten argument za spremembo zakonodaje.

Nekateri gredo še dlje. Tako prvak Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič kot nekdanji minister Virant menita, da bi regres prejemniki morali vrniti. Jelinčič je od Gantarja v pismu že zahteval, naj se regres, ki so ga prejeli nekdaji poslanci, slednjim odbije od naslednjega nadomestila. Obenem predsednika DZ-ja še poziva, naj ugotovi odgovornost zaposlenih v računovodstvu DZ-ja za, kot pravi Jelinčič, nezakonite transakcije.

Gantar je na ta poziv odgovoril, da se mu na načelni ravni "zdi nesmiselno plačevati regres" bivšim poslancem in dodal, da je zakon glede tega "precej nedorečen". Predlog SNS-a pa namerava preučiti s pomočjo strokovnih služb.

Vračilo je mogoče
Predsednik Računskega sodišča razlaga, da je vračilo teoretično mogoče. Če bi se namreč izkazalo, da za izplačilo regresa ni bilo ustrezne pravne podlage, bi lahko DZ prek sodišča zahteval povračilo. Dodaja pa, da je glede na sodno prakso vprašanje, kako bi v primeru tega spora odločilo sodišče.

Zaplet z regresi sicer že spodbuje širši razmislek o prejemanju nadomestil. Prvak SNS-a je tako vlado že vprašal, ali razmišlja o ukinitvi nadomestila tistim nekdanjim poslancem in ministrom, ki že imajo druge prejemke, ob tem pa spomnil na primer nekdanjega finančnega ministra Andreja Bajuka, ki prejema pokojnino Medameriške razvojne banke.