Foto:
Foto:

Kot je ob tej priložnosti poudaril evropski komisar za kmetijstvo Franz Fischler, se z njimi ohranja izkupiček deseterice pristopnic iz decembrskega sklepa pristopnih pogajanj v Köbenhavnu, hkrati pa se zagotavlja njihova gladka vključitev v omenjeno skupno politiko, ki jo je EU temeljito prenovila v juniju letos.

Intenzivne konzultacije z novinkami
Ob tem je Fischler tudi poudaril, da bodo z novinkami o omenjenih podlagah potekale intenzivne konzultacije, kot jih omogoča skladno s pristopno pogodbo predpisan postopek o informiranju in posvetovanju. "Na noben način pa ne gre za odpiranje pristopnih pogajanj," je posvaril.

Svarilo je potrebno zato, ker Evropska komisija z današnjimi predlogi ne posega le v pravne podlage reformirane kmetijske politike, temveč tudi v aprila podpisano, a še vedno ne ratificirano pristopno pogodbo med EU in deseterico. Tudi vanjo je namreč treba vključiti nov pravni red EU s področja kmetijstva.

Posegi niso bistveni
Kot so sicer poudarili predstavniki komisije, posegi niso bistveni. Načelo desetletnega postopnega uvajanja neposrednih plačil v kmetijstvu, začenši s 25 odstotki teh plačil v EU v prihodnjem letu, se ohranja, prav tako načelo njihovega doplačevanja iz nacionalnega proračuna. Tem bodo prilagojena nova direktna plačila, ki jih reforma prinaša pri energijskih rastlinah, oreških in mleku.

Za tiste novinke, ki so se v pogajanjih odločile za shemo poenostavljenega izplačevanja plačil na podlagi površine, komisijini predlogi predvidevajo njegovo ohranitev do izteka leta 2008, nato pa takojšen prehod na nov sistem enotnih plačil, ki bo v EU sicer veljal od leta 2005 in pomeni dejansko ločitev neposrednih plačil od proizvodnje.

Slovenija se bo morala prilagajati hitreje
Novinke, ki so se sicer odločile uvesti klasično shemo izplačevanja neposrednih plačil, med njimi Slovenija, se bodo morale na novostim prilagajati hitreje, kajti takoj naj bi uvedle novo shemo, pri tem pa tudi začele izpolnjevati reformirane standarde.

Nasprotno pa Evropska komisija ne predvideva, da bi za novinke že začela veljati modulacija, to je postopno zniževanje neposrednih plačil. Nove članice morajo najprej doseči raven sedanje EU, je poudarila komisija. S svojimi predlogi je komisija predvidela še minimalne spremembe v kvotah in količinah, so povedali njeni predstavniki.

Kako bodo potekala plačila za mleko?
Eden od komisijinih predlogov se, kot izhaja iz papirjev, tiče tudi konkretno Slovenije. Država si je v pristopnih pogajanjih izborila enoletno prehodno obdobje za določitev individualnih mlečnih kvot. Ker se je Slovenija odločila za klasično shemo neposrednih plačil, pa naj bodo plačila za mleko v letu 2004 določena na podlagi začasnih kvot ali pa dostavljenega mleka, predlaga komisija.

Danes predložene spremembe se bodo sprejemale na dva načina. Tiste, ki se nanašajo na pristopno pogodbo, mora soglasno potrditi ministrski svet, pred tem pa pridobiti mnenje Evropskega parlamenta. Spremembe reformirane politike pa mora potrditi svet s kvalificirano večino in brez mnenja parlamenta. Kot omenjeno, bodo v obeh primerih tekla tudi "intenzivna posvetovanja" s samimi novinkami.