Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) je bilo leta 2005 izdanih dobrih 32.000 dovoljenj, trend pa je vsako leto naraščal in lani pristal pri skoraj 82.500 dovoljenjih. Z Uredbo o omejitvi in prepovedi zaposlovanja in dela tujcev pa letošnja kvota dovoljenj znaša 24.000. Kot so za MMC pojasnili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve je za dovoljenje za zaposlitev določenih najmanj 11.000 dovoljenj, za sezonska dela 10.300, za napotene tujce 1.500, za usposabljanje tujcev 100, 100 dovoljenj za individualne storitve tujcev, 1.000 delovnih dovoljenj pa je nerazporejenih in se razporejajo glede na potrebe.

Povpraševanje po delovnih dovoljenjih se razlikuje tudi po regijah. Po podatkih ZRSZ-ja je bilo v prvih petih mesecih letošnjega leta največ povpraševanja je v ljubljanski regiji, sledijo pa Celje, Maribor, Koper, Velenje, Kranj, Nova Gorica, Sevnica, Novo mesto, Ptuj, Murska Sobota in Trbovlje.

Najprej pregled slovenskega trga dela, nato izdaja dovoljenja
Zanimalo nas je še, zakaj ob visoki brezposelnosti v Sloveniji (konec junija je bilo na ZRSZ prijavljenih 86.481 brezposelnih) še vedno dela veliko tujcev in kako bi lahko dela naredili privlačnejša za brezposelne v Sloveniji. Na ministrstvu so pojasnili, da pri izdaji dovoljenja za zaposlitev, ki je najpogostejša oblika delovnega dovoljenja, za katero vlogo vloži delodajalec, zavod za zaposlovanje poleg preverjanja izpolnjevanja zakonskih pogojev preveri tudi trg dela. "Preverjaje trga dela pa pomeni, da zavod preveri, ali so v evidenci brezposelnih oseb ustrezne domače ali z njimi izenačene brezposelne osebe, ki bi lahko zasedle prosto delovno mesto glede na zahteve, ki jih poda delodajalec," so pojasnili. Pri tem velja dodati, da so z domačimi izenačene brezposelne osebe državljani držav članic EU-ja, EGP-ja in Švicarske konfederacije ter tujci, državljani tretjih držav, ki imajo osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let ali za nedoločen čas.

Kot pojasnjujejo še na ministrstvu, so 11. aprila letos s spremembami pravilnika o delovnih dovoljenjih, prijavi in odjavi dela ter o nadzoru nad zaposlovanjem in delom tujcev ukinili deficitarne poklice, za katere so se dovoljenja za zaposlitev izdajala brez nadzora trga dela. Število izdanih dovoljenj za zaposlitev tujcev, ki niso imeli dovoljenja za prebivanje v Sloveniji oziroma so se prvič zaposlili v Sloveniji, se je od spremembe pravilnika začelo bistveno zmanjševati. Januarja letos je bilo tako izdanih 2.354 dovoljenj za zaposlitev, februarja 2.234, marca 1.938, aprila 1.235 in maja 790.

Za malo plačana težka dela ni zanimanja
Sicer pa med razlogi za še vedno veliko novih dovoljenj za zaposlitev na ministrstvu navajajo strukturno brezposelnost. "Gre za področja, kjer se slovenski državljani le težko odločijo za zaposlitev (gradbeništvo), omejitve na strani brezposelne osebe (zdravstvene omejitve, pomanjkanje ustrezne izobrazbe) ter oddaljenost kraja zaposlitve," pojasnjujejo na ministrstvu in dodajajo, da zavodi za zaposlovanje v primerih, ko delodajalec želi zaposliti tujca in so v evidenci ustrezne brezposelne osebe, izvajajo tudi soočenja brezposelnih oseb z delodajalci.

Ministrstvo in zavodi za zaposlovanje velikokrat ne morejo vplivati na to, da bi bila dela privlačnejša za slovenske državljane, saj gre po mnenju ministrstva mnogokrat za slabše plačila in fizično naporna dela, na kar ne morejo vplivati, "lahko pa z različnimi aktivnostmi, ki jih izvajajo v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja, spodbujajo brezposelne osebe, da si iščejo in poiščejo zaposlitev tudi na področjih, ki morda zanje niso najbolj zanimiva in privlačna".

Med dejavnostmi ministrstva in zavoda tako navajajo promocijo t. i. deficitarnih poklicev. Z oddajo To bo moj poklic na TV Slovenija predstavljajo deficitarne in druge perspektivne police v Sloveniji. Podobne akcije so se namreč že izkazale za uspešne. Po akciji ZRSZ-ja v letih 2006 in 2007 za spodbujanje zaposlovanja brezposelnih v deficitarnih poklicih, kot so gradbinec, kovinar in voznik, so namreč ugotovili večje zaposlovanje v omenjenih poklicih. Promocijo nadaljujejo tudi v tiskanih in elektronskih medijih, v centrih za informiranje in poklicno svetovanje v okviru zavoda, na zaposlitvenih sejmih ter v okviru programa Drugače o poklicih.