A seveda ne vse. V ponedeljek se v šolske klopi vračajo učenci prvih treh razredov osnovnih šol in dijaki zaključnih letnikov srednjih šol. Vrata odpirajo tudi vrtci, fakultete in dijaški domovi. A šola ne bo več takšna, kot so jo otroci poznali, preden so se zaradi razglasa epidemije s 16. marcem zaprli vsi vzgojno-izobraževalni zavodi.
Otroci prihajajo v novo realnost, šole so njim in njihovim staršem poslale dolge sezname navodil, katerih namen je preprečiti okužbo z novim koronavirusom. A obsežna navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so v javnosti sprožila nemalo negodovanja in opozoril o njihovi neizvedljivosti. Kljub temu ravnatelji zagotavljajo, da bodo skušali upoštevati vsa.
Med drugim bo v šolah pouk za vsako skupino potekal le v eni učilnici, kjer bodo učenci pojedli tudi malico. Učne skupine bodo manjše (do 10 učencev v prvih treh razredih in do 15 učencev oziroma dijakov v 9. razredu in zaključnih letnikih srednjih šol), zaposleni bodo morali nositi maske, prostore bodo morali redno prezračevati. Šole bodo po možnosti morale uporabljati več vhodov ter pripraviti talne označbe za vzdrževanje primerne medsebojne razdalje. Tudi v vrtcih bodo skupine manjše (do osem v prvem oziroma do 10 otrok v drugem starostnem obdobju), priporočeno je, da se čim več dejavnosti izvaja na prostem. Poleg tega za zdaj odsvetujejo uporabo zunanjih igral, otroci si ne bodo delili igrač, prav tako ne bodo uporabljali igrač, ki se jih ne da očistiti.
V vrtce polovica malčkov, v šole tretjina učencev
Ob tem v zavodih zagotavljajo, da so se pripravili po najboljših močeh, vrtci naj bi težave z zagotavljanjem prostora rešili. Tudi na ministrstvu poudarjajo, da podlage za zavračanje otrok ni. V ponedeljek se tako pouk v osnovnih šolah začne za 64.497 učencev prve triade oziroma 34,4 odstotka vseh šolajočih, v srednje šole se vračajo zaključni letniki, v vrtce pa približno polovica otrok.
Ker je osnovna šola obvezna, se morajo v šolo vrniti vsi otroci, z izjemo tistih, ki sodijo v rizične skupine. Slednji bodo imeli še naprej pouk na daljavo, za njihove starše pa iz tega izhaja pravica, da glede izostanka v službi koristijo razpoložljive možnosti iz delovne zakonodaje.
Od 18. maja se nadaljujejo tudi izobraževalni programi za odrasle, vrata pa med drugimi odpirajo zavodi za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, višje strokovne šole ter glasbene šole. Te obiskuje kar 26.000 učencev. Odpirajo se tudi vrata univerz ter visokošolskih zavodov in študentskih ter dijaških domov.
Od 25. maja naprej pa šole odpirajo tudi vrata za 17.806 učencev 9. razredov, kar je skoraj 10 odstotkov osnovnošolcev. S šolanjem od doma bodo nadaljevali učenci od 4. do vključno 8. razreda, ki nimajo učnih težav.
V SVIZ-u na nogah
Ob vračanju otrok v šole pa v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) opozarjajo, da bo delo v sedanjih, izjemnih razmerah od učiteljev in vzgojiteljev zahtevalo večji angažma. S pristojnim ministrstvom so se želeli dogovoriti, kako bodo zaradi izjemnih razmer povečano delo vrednotili, pa tudi o tveganjih. A jim je, kot so sporočili v petek, ministrstvo to možnost odreklo, saj je ministrstvo odpovedalo sestanek s predstavniki Sviza.
V sindikatu med drugim izpostavljajo, da bo tudi po opozorilih ravnateljev zagotovo prihajalo do presežkov ur. Glede možnosti, da bi te presežke zaposleni kompenzirali pozneje, ko bo dela manj, se predsednik sindikata Branimir Štrukelj sprašuje, kdaj bo to sploh mogoče. Ne zdi se mu tudi logično, da se zaposlenim sporoča, da za delo v rizičnih razmerah ni mogoče uveljavljati nikakršnega dodatka.
Pismo Simone Kustec
Meni, da so mladi v tem času dokazali, da računalnikov, pametnih telefonov in svetovnega spleta ne znajo uporabljati "samo za igrice in neumnosti". "Nekateri od vas boste šli v ponedeljek nazaj v šole, večina od vas pa za domačo mizo in k računalniku. Vsi pa boste delali, se učili, zaključevali ocene ter se veselili zasluženih in dolgih poletnih počitnic," meni ministrica.
"Hvala, ker ste pogostokrat v teh časih bolj potrpežljivi, bolj razumevajoči, bolj pogumni in hkrati bolj strpni in prijazni, kot smo mi starejši. Hvala, ker ste nam zgled, da se ne smemo predati ob nepoznanih okoliščinah, ampak se moramo prilagoditi in iti naprej," se je zahvalila. Dodala je, da seveda ne moremo vedeti, kaj točno nam bo prinesla prihodnost, "vemo pa, da je prihodnost slehernega izmed nas odvisna od tega, kar vemo, kar znamo." Učence je pozvala, naj zdržijo še čisto malo ter naj spoštujejo svoje starše in učitelje, ker tudi njim v tem času pogosto ni lahko.
V pismu ravnateljem, vzgojiteljem, profesorjem, učiteljem in drugim zaposlenim v vrtcih in šolah pa se je zahvalila za njihovo delo. Spomnila je, da je delo v vrtcih za večino od njih za dva meseca povsem zastalo, v šolah pa so izobraževanje na daljavo vpeljali "tako rekoč čez noč, brez vsakršnih pedagoških predpriprav, brez prilagoditev učnih načrtov, brez posebnih didaktičnih pripomočkov". Ocenila je, da so bili pri tem uspešni.
Ministrica se zaveda, da je odločitev, da se nekateri vrnejo v vrtce in šole, večina učencev in dijakov pa šolsko leto konča na daljavo, "bolj ali manj salomonska". "Po eni strani zato, ker bi bilo najbolj prav, da bi se lahko vrnili bodisi vsi ali pa nihče. Ali pa, da se to omogoči vsaj tistim, ki jim je ta dvomesečni vzgojno-izobraževalni proces na daljavo najbolj grobo posegel v uspešen zaključek leta. Po drugi strani pa tudi zato, ker boste predvsem učitelji in profesorji še naprej delali na daljavo; nekateri se boste vrnili v razrede, nekaj med vami pa vas bo celo že v tem času opravljalo oba načina dela - nekaj na daljavo in nekaj v razredu," je navedla.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje