Med zdravniki, ki so zaprosili za dovoljenje za delo pri zasebniku, je 20 takih, ki želijo delati v medicinskem centru Barsos, 20 v Kardialu, Medicorju in Sanatoriju Rožna dolina. Foto: MMC RTV SLO
Med zdravniki, ki so zaprosili za dovoljenje za delo pri zasebniku, je 20 takih, ki želijo delati v medicinskem centru Barsos, 20 v Kardialu, Medicorju in Sanatoriju Rožna dolina. Foto: MMC RTV SLO
Izolska bolnišnica
Iz prošenj za delo v javnih zavodih pa je razvidno, da največ popoldanskega dela zdravniki UKC-ja Ljubljana opravijo v SB Izola. Foto: MMC RTV SLO
Klinični center
V ljubljanskem kliničnem centru so lani vpeljali 225 novih metod v diagnostiki in zdravljenju. Foto: MMC RTV SLO

Kot je pojasnila generalna direktorica Univerzitetnega kliničnega centra Darinka Miklavčič, so prejeli 77 prošenj za delo v drugih javnih zavodih, ki so jih vse razen ene ali dveh odobrili, 99 prošenj pa za delo pri zasebnikih. O teh za zdaj ne bodo odločali, saj menijo, da to področje na makro zdravstveni ravni z zakonodajo ni dovolj precizno. Delo v drugih javnih zavodih bodo odobrili, ker za to ne vidijo ovir, saj na zdravnika na mesečni ravni odpade največ 16 ur dela pri drugem delodajalcu.

Sicer tudi delo pri zasebnikih na zdravnika pomeni malo ur, ki ne bi motile delovnih procesov v UKC-ju, a je tu odprto vprašanje zakonodaje ter mešanja javnega in zasebnega.

Z javnimi zavodi ima UKC že sklenjen dogovor, da bodo pripravili protokol, v katerem bo točen pregled vsebine, obsega dela in urnikov, če bo prišlo do izdajanja soglasja za delo pri zasebnikih, pa bodo tak protokol sklenili tudi z njimi.

Veliko zaposlenih iz UKC-ja popoldan dela v Izoli
Po ocenah strokovne direktorice UKC-ja Aleksandre Markovič število vlog niti ni tako veliko. Večinoma gre za zdravnike, ki izvajajo ambulantno dejavnost ali hodijo na dežurstvo, kar počnejo predvsem specializanti, ki hodijo v matične ustanove, kjer se bodo zaposlili. Iz prošenj je razvidno, da največ popoldanskega dela zdravniki UKC-ja Ljubljana opravijo v SB Izola. Dodala je, da se bodo morali z Izolo usesti, saj nekatere programe pri njih vodijo izključno ljubljanski zdravniki. V Izoli jih sicer popoldan dela 27.

Lanski prihodki ljubljanskega kliničnega centra so dosegli številko 405 milijonov evrov, leto pa so zaključili z dobrimi 14 milijoni presežka, od tega so trije milijoni šlo državi. Presežek bi radi porabili za izboljšanje tehnološke strukture. Sicer pa so v letu 2008 za 2,6 odstotka presegli obseg hospitalizacij. Delo na ortopediji so povečali za 22 odstotkov, na nevrologiji pa za sedem. Vpeljali so tudi 225 novih metod v diagnostiki in zdravljenju.

Poudarila je, da dodatne zaposlitve odražajo povečane potrebe prebivalstva in jih ni mogoče kar tako ukiniti. Minister bi se moral po njenem mnenju zamisliti in sistem urediti bolj transparentno.

Povedala je še, da je med zdravniki, ki so zaprosili za dovoljenje za delo pri zasebniku, 20 takih, ki želijo delati v medicinskem centru Barsos, 20 v Kardialu, Medicorju in Sanatoriju Rožna dolina. Ker so to velike mreže zasebnih izvajalcev, sama ne ve, kaj bi se zgodilo, če bi prenehali delati.

Poleg tega je Markovičeva izpostavila tudi ureditev plačevanja dela zdravnikov na vseh mestih enako. Dodal je, da bi lahko tudi na Polikliniki v popoldanskem času opravili ambulantne preglede, a trenutna zakonodaja ne omogoča, da bi UKC lahko plačeval zdravnike kot drugod. Delo pri drugih delodajalcih bo treba omejiti na osem ur tedensko, meni Markovičeva, če bi delal več, pa bi se priporočila delna prezaposlenost pri drugem delodajalcu. UKC namreč nosi vse stroške, to so dopusti, izobraževanje in vse, kar spada zraven. Če nekdo enkrat na teden dela nekje drugje, bi mu priporočili, da se za 20 odstotkov prezaposli k drugemu delodajalcu. Nekaj takih zaposlitev v UKC-ju že je.

A. M.