Janša in finančni minister Janez Šušteršič sta na redni oktobrski seji DZ-ja predstavila predlog proračunov. Ta je po besedah Janeza Janše eden od petih strateških korakov, ki jih mora Slovenija narediti za izhod iz krize. V njem so zapisane kratkoročne prilagoditve, ki bodo Sloveniji omogočile izpolnjevanje zavez v okviru postopka presežnega primanjkljaja, predvsem pa je treba nadaljevati konsolidacijo javnih financ in dolgoročno zajeziti javnofinančni primanjkljaj pod tri odstotke bruto domačega proizvoda, je povedal.

"Javni sektor na racionalno raven"
Strinja se, da je med predlaganimi ukrepi tudi nekaj bolečih. "Vlada se zaveda, da je omejevanje mase plač v javnem sektorju skrajno nepopularen ukrep." A je po Janševem mnenju nujen, saj javni sektor krize ni občutil tako drastično kot gospodarstvo. Z restriktivno politiko zaposlovanja je treba v prihodnjih dveh letih zmanjšati maso plač, javni sektor pa prilagoditi na racionalno raven. Javni sektor je lahko velik samo toliko, kot si lahko država privošči, je dodal. Zaradi napačnega odzivanja na krizo smo po Janševih besedah prišli na rob prepada. "Če si zašel in hočeš spet najti pravo pot, moraš verjetno nekaj časa hoditi nazaj." Zato se bo vlada usmerila v to, da se bo zmanjševanje mase sredstev za plače nadomestilo z rastjo investicij.

Hitrega okrevanja ne bo
A kljub temu v prihodnjem letu še ne moremo pričakovati hitrega gospodarskega okrevanja. Še vedno namreč zaustavljamo padec, ob tem pa obstaja precejšnja verjetnost, da se bodo morala vsa svetovna gospodarstva zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu znova spoprijeti z dvigom cen energentov, kar bo še dodatno poslabševalo gospodarske napovedi. "Naša odgovornost je, da smo na ta scenarij pripravljeni," pravi premier. Rasti pa si ne moremo obetati brez sanacije bančnega sektorja.

Sicer pa premier zatrjuje, da predlagana proračunska politika ne pomeni razgradnje socialne države in ukinjanja javnega sektorja. To so ukrepi, ki ohranjajo eno in drugo tako, da se približamo ekonomskim zmožnostim in naredimo nekaj tudi v korist prihodnje generacije, je dejal in opozoril, da še ne gre za varčevanje, pri katerem bi lahko dali tudi nekaj na stran. Tudi v prihodnjih dveh letih se bo morala Slovenija zadolžiti.

Predpostavka, da so reforme sprejete
Vlada se je namreč po pojasnilih finančnega ministra Janeza Šušteršiča kljub poslabšanju gospodarskih napovedi odločila, da ostaja pri cilju znižanja proračunskega primanjkljaja pod tri odstotke BDP-ja. To načrtuje ob predpostavki, da bodo predlagani pokojninska reforma in ukrepi na trgu dela sprejeti ter da se bo lahko z vso mogočo hitrostjo lotila reševanja vprašanja bančnih terjatev. To je po njegovih besedah najboljši način, da v roku enega leta ustvarimo pogoje za hitrejši razvoj, za hitrejšo gospodarsko rast.

Z nižje na višjo stopnjo obdavčitve
Vlada tako predlaga zvišanje stopnje davka na dodano vrednost za nekatero blago in storitve z zdajšnjih 8,5 odstotka na splošno, 20-odstotno stopnjo. To velja predvsem za nekatere storitve na področju javne higiene, hrano za domače živali, časopise in revije, frizerske storitve ter prodajo rezanega cvetja. Ob tem je Šušteršič zavrnil očitek, da želi vlada obračunavati z mediji. "Ta očitek je očitno napačen, ker bo ta dvig davka, če bo seveda sprejet, prizadel vse časopise in revije, ne samo tistih, ki so nam simpatični ali nesimpatični. In nismo nikoli predlagali višje stopnje DDV-ja samo za tiste časopise, ki nam gredo kdaj na živce," je dejal. Hkrati je obljubil, da bo v postopku obravnave teh predlogov prisluhnil tudi različnim ugovorom, a opozoril, da je fiskalnega prostora za kakršno koli veliko umikanje davčnih predlogov zelo malo.

O proračunih najprej delovna telesa
O predlogu bodo najprej razpravljali na sejah parlamentarnih delovnih teles. Vlada je predlog proračunov za 2013 in 2014 sprejela 4. oktobra, ob tem pa je napovedala zmanjšanje proračunskega primanjkljaja pod tri odstotke bruto domačega proizvoda že za prihodnje leto.