Čačinovič je kariero začel kot novinar in publicist, po drugi svetovni vojni pa je odšel v diplomacijo. Bil je prvi jugoslovanski veleposlanik v ZR Nemčiji, pozneje pa tudi prvi veleposlanik v Španiji po padcu režima generala Franca.

Kot novinar in publicist je dela pri časopisih Novi čas in Ljudska pravica ter v uredništvu mariborskega Večernika. Več let je delal tudi kot zunanjepolitični komentaror časnika Dnevnik.

Na jugoslovanskem predstavništvu v Budimpešti je vodil trgovinsko predstavništvo, nato pa je enake naloge opravljal še v Buenos Airesu. Več let je rpeživel v Švici, najprej kot častni konzul, potem pa kot prvi sekretar veleposlaništva v Bernu. Bil je tudi predsednik komisije za mednarodne odnose v nekdanji skupščini SR Slovenije.

Po osamosvojitvi Slovenije je Čačinovič ustanovil Slovensko društvo za mednarodne odnose in bil njegov prvi predsednik. Bil je tudi avtor knjig Poslanstva in poslaništva, Med dvema cerkvama, Slovensko bivanje sveta, Časi preizkušnje, Zgodbe minulega sveta, Svet v krizi ter Smeh in naključje v diplomaciji.