Odpisovanje dolgov bo potekalo sporazumno. Foto: BoBo
Odpisovanje dolgov bo potekalo sporazumno. Foto: BoBo
Anja Kopač Mrak
V projektu bodo sodelovali podjetja energetike, elektropodjetja, upravniki, zavarovalnice in banke, napoveduje Kopač Mrakova. Foto: BoBo

Podjetja, ki bodo odpisala dolg, po predlogu ne bodo plačevala davka na dodano vrednost (DDV), posamezniki pa ne akontacije dohodnine, je novinarjem povedala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. Kot je dejala, bodo odpisovali dolgove, nastale pred letom 2014. Sporazum o odpustu dolga bo lahko sklenjen med 1. avgustom letos in 31. januarjem 2016.

Za odpis dolga bodo lahko zaprosili dolžniki, ki so bili kadar koli v obdobju od 1. januarja do 30. junija prejemniki denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, veteranskega dodatka ali otroškega dodatka iz najnižjih treh dohodkovnih razredov.

Dolžnik je tudi t. i. povezana oseba, torej oseba, navedena v odločbi o pravici do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka oziroma otroškega dodatka in se njeni dohodki in premoženje upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja v skladu z zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

Morebitnih upravičencev za odpis dolga je približno 100.000, je dejala ministrica.

V projektu bodo sodelovali podjetja energetike, elektropodjetja, upravniki, zavarovalnice in banke. Kot lastnice komunalnih podjetij, vrtcev in osnovnih šol bodo sodelovale občine. Finančna uprava bo upravičencem odpisovala zneske do 50 evrov, denimo denarne kazni za prometne prekrške ali znesek dohodnine.

Odpisovali se bodo tudi preveč nakazani socialni prejemki, tako denarna socialna pomoč kot otroški dodatek in varstveni dodatek. Najvišji znesek, ki ga za odpis dolgov lahko porabi država, je milijon evrov, zato bo eno izmed meril za odpust dolga tudi vrstni red vlog.

Država, podjetja in občine se bodo o tem, koliko dolga bodo odpisali posamezniku, lahko odločili same.

Odpust dolgov je del vladnega projekta pomoči najšibkejšim, katerega del je tudi pomoč deložiranim družinam in posameznikom in nedotakljivost socialnih prejemkov v postopkih izvršbe.

Deložirane družine
Reševanja problematike deložiranih družin so se lotili skupaj z Rdečim križem Slovenije, Slovensko Karitas in Zvezo prijateljev mladine Slovenije ter republiškim stanovanjskim skladom. Deložirani bodo lahko začasno nastanjeni v 12 nezasedenih stanovanjih sklada v Ljubljani in drugih krajih Slovenije.

V vladni projekt pomoči najšibkejšim sodi tudi novela zakona o izvršbi in zavarovanju, po kateri so denarna socialna pomoč, varstveni, otroški in pod določenimi pogoji veteranski dodatek izvzeti iz izvršbe.