Nataša Pirc Musar. Foto: BoBo
Nataša Pirc Musar. Foto: BoBo

Generalni sekretar urada predsednice republike Uroš Krek je v novembrskem dopisu ministrstvu za javno upravo predlagal spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju, po katerih bi javnim uslužbencem in funkcionarjem pripadal dodatek za delovno dobo, specializacijo, če ta ni pogoj za zasedbo delovnega mesta, dvojezičnost, manj ugodne delovne pogoje, nevarnost in posebne obremenitve ter delo v manj ugodnem času.

Po njegovih navedbah iz dopisa, ki so ga medijem danes (sreda) posredovali tudi iz urada predsednice republike, je neupravičeno, da trenutno določena višina plač funkcionarjev ne odraža plačila za njihovo dejansko opravljeno delo. "Predsednica republike in funkcionarji v njenem uradu svoje 'delo' ob izvrševanju svojih funkcij opravljajo preko vseh časovnih zakonskih maksimumov, ki jih za varstvo določa zakon o delovnih razmerjih in zato ne dobijo dodatnega plačila ali nadomestila," je v dopisu zapisal Krek.

Predsednica države je uvrščena v 65. plačni razred z bruto plačo približno 5600 evrov. Zakonski partner predsednika ali predsednice države je upravičen do mesečnega nadomestila v vrednosti 15 odstotkov predsedniške plače. Aleš Musar, mož Nataše Pirc Musar, je pred predsedniškimi volitvami zatrjeval, da ne bo zahteval nadomestila, po volitvah pa si je premislil.

Ustavno sodišče je sicer junija letos ob presoji sodniških plač ugotovilo, da so deli zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki določajo, da funkcionarjem ne pripadajo dodatki, ki pripadajo javnim uslužbencem, razen dodatka za delovno dobo, skladni z ustavo. A ne glede na to določbo zakon pravosodnim funkcionarjem vseeno priznava določene dodatke. Medtem ko nekateri funkcionarji, tudi predsednica republike in funkcionarji v njenem uradu, niso upravičeni do nobenega dodatka, piše v dopisu.

Po mnenju Kreka gre pri tem za urejanje enakih pravnih položajev funkcionarjev na različne načine, kar pa ne more biti ustavno skladno. Ocenjuje, da tako ni mogoče utemeljiti dopustnosti razlikovanja med sodniki in državnimi tožilci ter preostalimi funkcionarji v državnih organih, ki so tako postavljeni v neenak oz. manj ugoden položaj.

24 ur: Predsednica je nezadovoljna s svojo plačo

O dopisu je sicer danes prvi poročal portal 24ur.com, ki je ob tem navajal, da je predsednica republike nezadovoljna s svojo plačo. V predsedničinem uradu te navedbe zanikajo.

V odzivu so poudarili, da predsednica republike ni nikoli trdila, da ni zadovoljna s svojo plačo oz. da želi višje plačilo, temveč se zavzema za ustavno skladen in pravičen sistem plač funkcionarjev in vseh javnih uslužbencev. Znova so spomnili tudi na odločbo ustavnega sodišča junija letos, ki je poudarilo, da morajo biti tri veje oblasti enakopravne tudi glede materialnega statusa njihovih funkcionarjev, pri čemer ne gre za zahtevo po popolni izenačenosti, temveč za relativno primerljivost.

"Bistvena nesorazmerja med plačnimi razredi funkcionarjev različnih vej oblasti namreč lahko pomenijo neskladje z načelom delitve oblasti," so zapisali v uradu. Ob tem so spomnili, da je predsednica republike že večkrat javno opozorila, da je reforma plač v javnem sektorju nujna, saj se zaradi podrtih plačnih razmerij pojavljajo negativne selekcije pri najodgovornejših funkcijah v javnem sektorju, ter se zavzela za ustrezno ureditev pogojev za najnižje plačne skupine v javnem sektorju.

Urad: Predsednica bo še naprej opozarjala na nesorazmerja

V predsedničinem uradu kot zanimivo označujejo, da odgovora ministrstva do danes niso prejeli, je pa dopis vseeno na dan predsedničinega nagovora DZ-ja našel pot v medije.

Predsednica republike bo na takšna nesorazmerja opozarjala še naprej, čeprav se zaveda, da bodo takšne teme politično zlorabljene za njeno diskreditacijo, so še zapisali v uradu.

Ministrstvo za javno upravo: Funkcionarji niso primerljivi z javnimi uslužbenci

Ministrstvo za javno upravo. Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Ministrstvo za javno upravo. Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.

Medtem so na dopis odgovorili tudi na ministrstvu za javno upravo. Zapisali so, da se zavedajo problematike trenutne ureditve plačnega sistema javnega sektorja ter da je ustreznost razmerij tako med samimi funkcionarji kot tudi v razmerju do preostalih javnih uslužbencev predmet presoje v okviru reforme plačnega sistema.

Strinjajo se, da je treba proučiti ustreznost vrednotenja dela funkcionarjev, a opozorili, da so funkcionarji osebe, ki mandat pridobijo bodisi s splošnimi volitvami bodisi z imenovanjem, zato ne morejo biti primerljivi z javnimi uslužbenci. Ne gre namreč za razmerje med delodajalcem in delavcem, temveč za izvrševanje mandata, ki ni vezano na delovni čas, so zapisali na ministrstvu in zavrnili v dopisu predlagane spremembe.

Strankarski odzivi

V Gibanju Svoboda medtem menijo, da trenutno ni pravi čas, da bi se pogovarjali o plačah in dodatkih za funkcionarje, ampak se je treba posvetiti predvsem najslabše plačanim delovnim mestom v javnem sektorju. V SD-ju ob tem dodajajo, da vprašanje plač funkcionarjev presega zgolj aktualni mandat predsednice republike in gre bolj za vprašanje odnosa države do najvišjih organov. Levico skrbijo predvsem najnižje plače, s katerimi se ne da dostojno preživeti.

V SDS-u so ob dopisu "zgroženi", saj ima predsednica po njihovih navedbah štirikratno minimalno plačo, skupaj z NSi-jem pa so poudarili, da bi, če bi še vedno veljal zakon o dohodnini, ki so ga kot takratni koalicijski partnerji v mandatu prejšnje vlade sprejeli, vsi imeli višje neto plače, tudi predsednica republike.

Predsednica za dodatke k plačam funkcionarjev