Na podlagi ugotovitev so pri varuhu pripravili vmesno poročilo o aktivnostih in ugotovitvah varuha glede očitkov policijskega zavračanja možnosti podajanja prošenj za mednarodno zaščito. Kot so navedli, so v pregledanih primerih pogrešali resno obravnavo osebnih okoliščin vsakega posameznika. Foto: Reuters
Na podlagi ugotovitev so pri varuhu pripravili vmesno poročilo o aktivnostih in ugotovitvah varuha glede očitkov policijskega zavračanja možnosti podajanja prošenj za mednarodno zaščito. Kot so navedli, so v pregledanih primerih pogrešali resno obravnavo osebnih okoliščin vsakega posameznika. Foto: Reuters
Sporno vračanje prebežnikov na Hrvaško

Da bi preveril navedbe medijev o domnevno neustreznem ravnanju slovenskih policistov, so iz urada varuhinje policijski postaji obiskali 19. junija. Policisti naj bi namreč ob prijetju prebežnikov na meji med Hrvaško in Slovenijo ter v notranjosti, večinoma pri Črnomlju, zavračali njihove prošnje za azil. Varuh je v pregledanih primerih pogrešala predvsem resno obravnavo osebnih okoliščin vsakega posameznika.

V uradnih zaznamkih povzete izjave tujcev so namreč izredno skope in se nanašajo predvsem na potovanje ter prehod meje, ugotavljajo pri varuhu. Prav tako so skope tudi izjave o razlogih za zapustitev matične države, ki pa bi lahko predstavljale pomemben dejavnik pri morebitni nameri za mednarodno zaščito.

V zapisniku "ekonomski migrant", čeprav je državo zapustil zaradi groženj
V enem izmed zapisnikov o izročitvi in sprejemu osebe je bil denimo kot razlog za zapustitev matične države navedeno, da je oseba ekonomski migrant. Iz uradnih zaznamkov pa izhaja, da sta dva od obravnavanih tujcev na vprašanje policista povedala, da sta matično državo zapustila zaradi groženj.

Čeprav je iz zakona o mednarodni zaščiti mogoče razbrati, da posameznik svojo željo po mednarodni zaščiti izrazi sam, varuh meni, da je v primerih, ko je odločitev o vrnitvi praviloma izvedena v enem samem dnevu, pomembno, da policisti vsem osebam, ki potrebujejo mednarodno zaščito, čim prej zagotovijo ustrezne informacije glede azilnih postopkov.

Omogočiti jim morajo tudi dovolj časa, da se lahko izrazijo, ali bi želeli podati prošnjo za azil, in če to želijo, jim morajo tudi to omogočiti. Zlasti v primerih, ko je odločitev o vrnitvi sprejeta v zelo kratkem času in brez pisne odločbe ter tudi brez možnosti uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva, bi bilo smiselno od posameznika pridobiti izjavo, ali ima namero podati prošnjo za mednarodno zaščito v Sloveniji, in to tudi ustrezno dokumentirati, predlaga varuh.

Ministrstvo brez konkretnega odgovora
Kot so še navedli pri varuhu, so pričakovali, da se bo notranje ministrstvo do očitkov opredelilo, vendar pa je v odgovoru zgolj zagotovilo, da policija pri izvajanju postopkov v celoti upošteva pravice tujcev, vključno s pravico dostopa do mednarodne zaščite.

A v uradu še vedno pogrešajo resno opredelitev do izpostavljenih pomislekov, zato so v torek ministrstvu znova poslali dopis. Predlaga pa tudi sprejetje ukrepov za doslednejše dokumentiranje vseh okoliščin policijskih postopkov s tujci, da bi to tudi kasneje dopuščalo vpogled v pravilnost in zakonitost sprejetih odločitev, so še navedli pri varuhu.

Na MNZ-ju dodatnega dopisa varuha človekovih pravic še niso prejeli. "Vsekakor pa ga bomo po prejetju temeljito preučili, še zlasti glede njegovih dodatnih vprašanj na že posredovana in konkretna pojasnila MNZ-ja," so sporočili z ministrstva.

Sporno vračanje prebežnikov na Hrvaško