Z izvrševanjem določbe bi lahko nastale težko popravljive posledice, je odločilo ustavno sodišče. Foto: BoBo

Z novo drugo povedjo prvega odstavka 216. člena zakona o kazenskem postopku je za primer, če tisti, čigar stanovanje ali prostor se preiskuje oziroma njegov zastopnik ni dosegljiv, predpisano, da mu sodišče postavi pooblaščenca po uradni dolžnosti izmed odvetnikov, hišno preiskavo pa opravi preiskovalni sodnik.

"Izpodbijana določba omogoča pregledovanje zasebnih prostorov brez navzočnosti osebe, katere stanovanje se preiskuje, oz. brez navzočnosti njenega zastopnika, kar že samo po sebi pomeni težko popravljivo posledico, ki stopnjuje invazivnost posega v pravico do prostorske zasebnosti," navaja ustavno sodišče, ki ocenjuje, da bi lahko izvrševanje omenjene določbe povzročilo težko popravljive škodljive posledice, če bi se izkazalo, da je določba v neskladju z ustavo.

Ustavno sodišče sicer ocenjuje, da bi lahko težko popravljive posledice nastale tudi v primeru zadržanja izvrševanja določbe, če bi se izkazalo, da ta ni v neskladju z ustavo. Nemožnost uporabe pooblastila za izvedbo hišne preiskave v nenavzočnosti upravičenca (v primeru njegove nedosegljivosti) bi namreč negativno vplivala na možnosti državnih organov za uresničevanje javnega interesa po kazenskem pregonu storilcev kaznivih dejanj in s tem na varstvo pravic žrtev in drugih posameznikov do osebnega dostojanstva in varnosti. Vendar pa bi bile po oceni sodišča težko popravljive škodljive posledice v primeru izvrševanja določbe znatno hujše.

Ker hišna preiskava pomeni hud poseg v pravico do prostorske zasebnosti, je pravica do navzočnosti pri njeni izvedbi še posebej pomembna, med drugim opozarja ustavno sodišče. Ustava namreč ne varuje stanovanja kot objekta, temveč varuje posameznikovo zasebnost v tem prostoru.

Ustavno sodišče je ob obravnavi zahteve poslancev SDS-a in Levice za oceno ustavnosti več členov spremenjenega zakona o kazenskem postopku začasno že zadržalo izvajanje člena, ki ustvarja pravno podlago za uporabo IMSI lovilcev.

Zavrnitev drugih predlogov za začasno zadržanje

Ob omenjenih dveh določbah omenjeni poslanci zahtevajo tudi oceno ustavnosti tretjega in sedmega odstavka 148. člena ter členov 149.b, 149.c in 156. istega zakona. Spremenjeni členi urejajo tako imenovane prikrite preiskovalne ukrepe, ki omogočajo zbiranje in obdelovanje osebnih podatkov iz zasebnega življenja posameznikov. Predlog za začasno zadržanje omenjenih členov je sodišče zavrnilo. Z izvrševanjem določbe bi lahko nastale težko popravljive posledice, meni sodišče.