Foto: BoBo
Foto: BoBo

V občini Sveti Jurij ob Ščavnici se za naslednji mandat potegujeta dosedanji župan Anton Slana in Andrej Vrzel. Oba sta nestrankarska kandidata. Vrzelu so volivci namenili 42 odstotkov glasov, Slana pa je prejel 31 odstotkov glasov. Ta je med drugim dejal: ''Je pa razveseljivo, da kar se tiče moje kandidature, da kar sedem od enajstih novoizvoljenih članov občinskega sveta podpira tako moje dosedanje delo kot program, ki sem ga namenil za naslednji mandat. ''

Njegov protikandidat Vrzel je na to dejal: ''Mislim, da se v naši občini ne bomo pogovarjali o koaliciji, v občinskem svetu se ne bomo šli politike, ampak bomo delali kot eden, da se ne bo ponovila zgodba kot v prejšnjem mandatu.'' Veliko nesoglasij je bilo zaradi novega vrtca. Denar zanj je zagotovila država, pa ga še vedno nimajo.

Poslanec DZ-ja se želi vrniti na župansko mesto

Nove naložbe in dokončanje začetih pričakujejo tudi v Lendavi. Napovedujeta jih Janez Magyar, kandidat SDS-a in NSI-ja, za katerega je v prvem krogu glasovalo 1961 volivcev ter Ivan Koncut, kandidat SD-ja, ki je prejel 1135 glasov. Magyar meni, da če bo izvoljen, bo občini pomagal lažje kot opozicijski poslanec: "Jaz se zahvaljujem za takratno volilno udeležbo in za izvolitev, vendar pač kot opozicijski poslanec le stežka dosežem kaj pametnega in dobrega za našo okolico. In tudi nagovori naših občank in občanov, ki so me spodbudili k tej odločitvi za kandidaturo, so tudi že v prvem krogu dokazali, da želijo z mano sodelovati. 50 glasov mi je v prvem krogu zmanjkalo za izvolitev. Ne gre za materialni položaj, ker je županska plača nižja od poslanske. Ampak rad vidim sadove svojega dela. To sem v Lendavi kot župan tudi storil in tako bo tudi v prihodnje. To me je vodilo, da si želim nekaj dobrega za svoj domači kraj, kajti kot opozicijski poslanec le stežka kaj dosežem.''

Ampak volivci so vam zaupali svoj glas, da jih zastopate v Državnem zboru. Zdaj pa se želite vrniti na županski stol. Se vam zdi to korektno do volivcev, ki so vam takrat zaupali svoj glas?

"Zahvaljujem se za takratno volilno udeležbo in tudi za izvolitev. Vendar kot opozicijski poslanec le stežka dosežem kaj pomembnega in dobrega za naše območje. Menim, da sem v svojem 3,5-letnem mandatu imel vsa vrata odprta tako v Šarčevi vladi kot tudi v Janševi. Ne vidim razloga, da ne bi plodno sodeloval tudi s to vlado. Razpisi so na ministrstvih in sem bil uspešen tudi v prejšnjem mandatu. V Lendavo smo pripeljali 12,7 milijona evrov denarja za različne projekte in to dokazuje, da sem uspešen pri teh dogovarjanjih kot župan. Vemo, da župani zastopamo lokalno okolje, in če bo aktualna vlada sledila tem potrebam, ne vidim razloga, da ne bi uspešno sodeloval s to vlado. Sem pa že navezal stik tudi z ministrom za kohezijo, tudi z ministrom za delo družino socialne zadeve in enake možnosti, z ministrstvom za kulturo. Dogovarjali smo se za rekonstrukcijo nekdanje blagovnice,' je dejal in poudaril, da so prednostne naložbe dokončanje širitve zdravstvenega doma, prenova nekdanje srednje šole, telovadnica v Gaberju, vrtca v Čentibi.

Njegov protikandidat Ivan Koncut je oster. ''Torej jaz bi zelo rad videl teh 12 milijonov, kje so, ker jih ni. Je pa res, da se z ministri nove vlade pogovarjamo o tem, da pripeljemo nekaj evropskega in slovenskega denarja v naš prostor. Da bi lahko naložbe, kot so večnamenska športna dvorana, razvoj vinskega turizma in še marsikaj izpeljali. Trenutno pa sredstev ni. Sicer širitev zdravstvenega doma poteka nemoteno, prav tako gradnja telovadnice osnovne šole v Gaberju. Bo pa vse dosti lažje, ko padejo cene.'' Koncut si želi večje promocije lendavskega vinarstva. Tako Koncut kot Magyar napovedujeta skorajšnji začetek rekonstrukcije nekdanje blagovnice, na katero občani čakajo že leta. V Gornji Radgoni, Veržeju, Puconcih in Rogašovcih pa bo na županski stol sedel nov obraz.

Nestrankarska kandidata v Gornji Radgoni

V Gornji Radgoni, na desnem bregu Mure, se bodo volivci odločali med nestrankarskima kandidatoma Davidom Roškarjem, ki je v prvem krogu prejel nekaj več kot 43 odstotkov glasov, ter Urško Mauko Tuš, ki so ji volivci namenili dobrih 35 odstotkov podpore. Roškar meni, da so največji izzivi v prihodnjem mandatu postati 100-odstotni lastnik doma za starejše z dograditvijo oddelka za demenco in gradnja cest v odročnih krajih. Najprej pa bi se lotil urejanja pri avtobusni postaji z dograditvijo nadstreška z ureditvijo varne poti za šolarje. Med prednostnimi nalogami sta ureditev industrijske cone ter nadgradnja vodovodnega omrežja.

Njegova protikandidatka Urška Mauko Tuš meni, da bo ob visoki zadolženosti občine skupni izziv črpanje državnih in evropskih sredstev. Priložnost za razvoj občine vidi v spodbujanju razvoja turizma na vseh področjih. Če bo postala županja, pa se bo najprej lotila ureditve avtobusne postaje, da bo ta zadostila funkcionalnim in varnostim merilom.

Nestrankarska kandidata tudi v Veržeju

Ostajamo na desnem bregu Mure. V Veržeju se bodo volivci prav tako odločali med nestrankarskima kandidatoma Rastkom Škrjancem, ki so mu volivci v prvem krogu namenili 42-odstotno podporo, ter Dragom Legenom, ki je prejel dobrih 37 odstotkov glasov. Rastko Škrjanec je med volilno kampanjo pred drugim krogom volitev zbolel. Po telefonu nam je dejal, da zaradi odsotnosti s službe ne bo mogel odgovoriti na naša vprašanja, na klic pa se do zaključka tega prispevka ni odzval.

Njegov protikandidat Drago Legen meni, da občino največ izzivov in priložnosti občino čaka na področju pridobivanja finančnih sredstev z državnih in evropskih skladov, ureditev zazidalnih parcel za obrtno-podjetniško cono ter urejanje kolesarskih poti. Želi nadgraditi Turistično informacijski center. Če bo izvoljen, se bo najprej lotil dokončanja novogradnje vrtca, ureditve odvodnjavanja in ostale infrastrukture še neurejenega dela naselja Veržej v t. i. Osredku. Načrtuje pa tudi izgradnjo večstanovanjskega objekta neprofitnih stanovanj.

Nestrankarska kandidata prav tako v Rogaševcih

V Rogašovcih na Goričkem ob meji z Avstrijo bodo volivci odločali med nestrankarskima kandidatoma Rihardom Peuračo in Martinom Fickom. Peurači so volivci v prvem krogu namenili dobrih 46 odstotkov glasov, Ficku pa skoraj 29 odstotkov. Peurača pravi, da je prednostna naloga razvoja občine dokončanje vodovoda ter izgradnja optičnega omrežja.

Med pomembnejšimi cilji pa je uvedba participativnega proračuna. Če bo izvoljen, bi posebno pozornost namenil prostorskemu načrtu z ureditvijo dostopnih parcel za mlajšo generacijo. Ob tem pa načrtuje službo za pomoč starejšim (prevoz do zdravnika, lekarne, trgovine).

Martin Ficko meni, da bi bilo treba najprej okrepiti vlogo vaških skupnosti pri načrtovanju, izvedbi in financiranju projektov v posamezni vasi. Meni, da bi bilo treba ustanoviti javno komunalno podjetje, ki bi s povezovanjem lokalnih podjetnikov lahko izvedlo več projektov. Poudarja, da je nujno pripraviti komunalno urejene parcele za gradnjo hiš za mlade družine. Napoveduje tudi ureditev komunalno urejenih zemljišč za domače in tuje naložbenike.

Tesno v Puconcih

V Puconcih bodo volivci izbirali med kandidatom SD-ja Brankom Ritlopom, ki je v prvem krogu volitev prejel slabih 30 odstotkov glasov, ter kandidatom SLS-a Urošem Kamenškom. Volivci so mu namenili slabih 26 odstotkov glasov. Ritlop si želi uveljavitve participativnega proračuna in pričakuje ukrepe države za omilitev draginje v javnih zavodih v občini. Načrtuje širitev podjetniške cone, ki bi zagotovila nova delovna mesta, ter širitev vrtca pri osnovni šoli Puconci. Načrtuje projekt doma starejših z dnevno oskrbo, projekt je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja.

Uroš Kamenšek kot največjo priložnost v razvoju občine vidi v svoji svežini, pozitivni energiji, ljudskosti ter zmožnosti povezovanja in sodelovanja na vseh ravneh. Če bo izvoljen, bo najprej pristopil k nadaljevanju projektov, ki jih je občina v zadnjem mandatu uspešno razvijala, predvsem izgradnjo vrtca in naložb v infrastrukturo. Prednost bodo namenili projektom za mlade, starejše, socialno ranljive ter za razvoj kmetijstva in turizma.

Drugi krog volitev v sedmih pomurskih občinah