Sistem z intermodalnimi prestopnimi mesti in parkirišči P + R, hitrimi linijami v Ljubljani in medkrajevnim avtobusnim prometom. (za povečavo klikni na sliko) Foto: www.rralur.si
Sistem z intermodalnimi prestopnimi mesti in parkirišči P + R, hitrimi linijami v Ljubljani in medkrajevnim avtobusnim prometom. (za povečavo klikni na sliko) Foto: www.rralur.si
Ureditev prometa
Sodobne hitre linije, dopolnjene z obvozno železniško progo in čelno postajo. (za povezavo klikni na sliko) Foto: www.rralur.si
Promet
Časovna dostopnost z javnim potniškim prometom iz Ljubljane, kakršna bi lahko bila ob izvedbi visokokakovostnega javnega potniškega prometa leta 2027. Foto: www.rralur.si
Prednosti projekta javnega prometa v Ljubljanski urbani regiji

Prenova javnega potniškega prometa bi tako povečala privlačnost in kakovost regije kot kraja za prebivanje, v strokovnih podlagah so zato oblikovali predlog načrta sistema javnega potniškega prometa, ki je bil oblikovan na podlagi vizije, da bi bila vsem uporabnikom omogočena ugodna možnost časovno in ekonomsko privlačnega prevoza.

Prednostni projekti javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji so tako postavitev 38 intermodalnih prestopnih točk P + R (parkiraj in pelji) tudi v občinah izven Ljubljane. Na večini predvidenih točk bi se P + R postavilo takoj ali zelo kmalu, že zdaj pa poteka postavitev točk pri Barjanki in v Stožicah v Ljubljani, v Velikih Laščah in na Brezovici, je pojasnila Lidija Madjar, direktorica Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije.

S sodobnimi hitrimi linijami do 25 km/h
Drug načrtovan projekt je vzpostavitev sodobnih hitrih linij, ki bi potekale po zdaj ustaljenih koridorjih ter povezale vse dele regije. Potekale bi od Črnuč do Dolgega mosta, od Novih jarš do Rakove Jelše, od Stanežič do Studenca in od Stanežič do Rudnika. Namen hitrih linij je povečati potovalno hitrost na 25 km/h, interval pa bi bil petminutni, je povedala Madjarjeva. Možnosti za uvedbo takšnih hitrih linij je veliko, najhitrejša bi bila uvedba ločenega rumenega pasu, ki bi imel prednost v križiščih, linije pa bi se pozneje lahko nadgradilo tudi s tirno železnico, tramvajem ali metrojem.

Tretja prednostna naloga je posodobitev železniške infrastrukture, kar je sicer naloga države. V okviru tega bi bilo treba vzpostaviti hitro povezavo med Ljubljano in Letališčem Jožeta Pučnika ter 15-minutni interval za proge med Ljubljano in Kamnikom, Grosupljem in Vrhniko. Poleg tega bi bilo treba urediti še železniško vozlišče, za kar sta za zdaj predvideni dve različici državnega prostorskega načrtam je dejal Miran Gajšek, načelnik oddelka za urejanje prostora Mestne občine Ljubljana. Prvi je popolna poglobitev vozlišča, ki bi vključevala tako potniški kot tovorni promet, druga pa je delna poglobitev, ki bi vključevala le tovorni promet, potniški promet pa bi ostal na površju.

Projekt ne bo izpeljan brez regijskega telesa za urejanje javnega prometa
Zadnji izmed predvidenih ukrepov je ureditev kolesarske infrastrukture in pešpoti, s čimer bi zagotovili varne poti in kolesarnice. Med mehkimi ukrepi pa se med drugim predvideva enotno vozovnico, enotne vozne rede, zapiranje mestnih središč, urejeno politiko parkiranja in drugo.

Vendar pa bo, da se bo zgoraj našteto lahko začelo uresničevati, najprej treba storiti še en korak - prvi je bil po besedah Gajška storjen s pripravo strokovnih podlag - to je ustanovitev regijskega telesa za urejanje razvoja javnega prometa, za katerega Madjarova upa, da bo ustanovljen še v tej sestavi županov.

Ljubljansko urbano regijo sestavlja 26 občin, Ljubljana, Lukovica, Kamnik, Moravče, Litija, Šmartno pri Litiji, Domžale, Mengeš, Vodice, Komenda, Dol pri Ljubljani, Trzin, Medvode, Ivančna Gorica, Dobrepolje, Grosuplje, Škofljica, Ig, Brezovica, Borovnica, Vrhnika, Logatec, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Velike Lašče, Log - Dragomer.

Predstavitve sta se udeležila tudi ministra za promet in okolje Patrick Vlačič in Roko Žarnić, ki sta projekt pozdravila in ga podpirata. Ljubljanski župan Zoran Janković je ob tem izrazil pričakovanje, da bodo tudi za ureditev javnega prometa v Ljubljanski urbani regiji prejeli evropska sredstva, saj bi bilo nenavadno, da bi Evropska komisija podprla študijo (priprava strokovnih podlag je bila namreč v nekaj več kot polovici financiranja z evropskimi sredstvi), izvedbe projekta pa ne.

Prednosti projekta javnega prometa v Ljubljanski urbani regiji