Predstavitev alternativnega načrta za okrevanje, ki so ga z raličnimi partnerji pripravili v SD-ju. Foto: SD/Twitter
Predstavitev alternativnega načrta za okrevanje, ki so ga z raličnimi partnerji pripravili v SD-ju. Foto: SD/Twitter

SD je skupaj s partnerji v opoziciji pripravil svoj, alternativni nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, ki so ga danes predstavili tudi na posvetu. Predsednica stranke Tanja Fajon je ob tem dejala, da želijo z alternativno vizijo upravljanja države poskrbeti predvsem za varnost in dostojanstvo vseh ljudi ter za varnejšo in napredno Slovenijo.

Zaplet na novinarski konferenci

SD je svoj načrt za okrevanje predstavil na novinarski konferenci na sedežu stranke, na katero je povabil medije. Prišla je tudi ekipa Nove TV, ki pa so ji varnostniki preprečili dostop in ji onemogočili snemanje ter postavljanje vprašanj. Socialni demokrati so prek družbenih omrežij sporočili, da prekinjajo vsakršno sodelovanje z novinarji Nove 24, ker načrtno širijo sovraštvo in objavljajo laži. Kasneje se je predsednica stranke Tanja Fajon opravičila in pojasnila, da je šlo za nesporazum in da so vsi novinarji in mediji dobrodošli na njihovih novinarskih dogodkih.

Dogodek so obsodili v obeh novinarskih združenjih. V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) so zapisali, da tako omejevanje grobo posega v svobodo dela medijev. Dodali so, da je to posebej nerazumljivo s strani stranke, ki dnevno opozarja na domnevne pritiske na delo medijev v Sloveniji. Napovedali so, da bodo o tem obvestili tudi Evropski parlament.

V Društvu novinarjev Slovenije kakršnokoli omejevanje dostopa do javnih izjav in novinarskih konferenc, sklicanih za medije, ocenjujejo za nesprejemljivo. V društvu pričakujejo, da stranka spremljanje izjav omogoči vsem predstavnikom javnosti. V društvu sicer težavo vidijo tudi v zakonski definiciji medijev in nespoštovanju poklicnih ter etičnih standardov.

"Zadovoljna sem, da je prav na današnji dan, ko smo organizirali posvet, vlada oz. predsednik vlade Janez Janša vendarle uslišal naš poziv. Skoraj dobrega pol leta je, odkar smo prvič vlado pozvali, naj razkrije načrte, kako bomo črpali sredstva za odpornost in okrevanje. Danes je ta oznaka interno očitno z dokumenta umaknjena," je dejala Fajonova, ki dokumenta po umiku oznake interno še ni imela priložnosti pogledati. Poudarila je še, da se javna razprava lahko začne in da časa ni veliko.

Po njenih besedah so v SD-ju tudi z današnjim posvetom pokazali, da so sami zelo dobro pripravljeni, da že imajo izdelane načrte in da so razpravo začeli že dolgo nazaj. Izrazila je upanje, da bo vlada prisluhnila tudi kakšnemu od njihovih ukrepov.

"Čas je za sodelovanje, čas je, da združimo vse napore v tej naši državi, da bo vsem jutri bolje," je dejala Fajonova, ki se ji pri vladnem osnutku nacionalnega načrta zdi problematično predvsem to, da pri razdelitvi tako znatnih sredstev ne sodeluje vsa zainteresirana javnost. Iz mehanizma za okrevanje in odpornost bo namreč Slovenija lahko črpala do 5,2 milijarde evrov, od tega do 1,6 milijarde nepovratnih sredstev.

Oblikovali skupno 218 programov in projektov

Predsednik strokovnega sveta SD-ja za finance, razvoj in

kohezijo Milan M. Cvikl je v predstavitvi alternativnega načrta orisal, da ta v štirih stebrih – to so razvoj, zeleno gospodarstvo, solidarnost in zdravje – zastavlja razvojno prihodnost Slovenije. Vsebinsko so oblikovali za 15 milijard evrov programov in ukrepov, skupno 218 programov in projektov z zaprto finančno konstrukcijo.

V razpravi, ki je sledila predstavitvi, je med drugim direktor krovne mreže slovenskih nevladnih organizacij CNVOS Goran Forbici dejal, da nevladniki oz. civilna družba v pripravo vladnega dokumenta doslej niso bili vključeni in da doslej ni bilo dialoga ali posvetovanj. Tudi župan Mestne občine Murska Sobota Aleksander Jevšek zdajšnji dialog občin z vlado vidi kot enosmeren, kar po njegovem mnenju ni dobro.

Razvojni načrt: Vprašanje ni levo ali desno, pač pa naprej v 21. stoletje ali nazaj?

Andrej Gnezda iz Umanotere, ki je predstavil njihove predloge za vključitev v nacionalni program, je povedal, da jim je v zvezi z vladnim načrtom po vztrajnem nagovarjanju uspelo izvesti eno spletno srečanje s predstavniki države, na katerem pa so lahko le predstavili predloge, niso pa doslej dobili nobenega odziva.

Šele zdaj, ko je vladni osnutek javno odprt, se lahko začne kakovostna javna razprava, kar verjetno pomeni, da bo prišlo do določenega zamika, pa je dejala odhajajoča generalna direktorica GZS-ja Sonja Šmuc. Zato predlaga, da bi si vlada prizadevala v Bruslju izpogajati, da lahko nekatere razpise dela "na zalogo", saj bi v tem primeru podjetja naložbe lahko začela jutri, ne pa pojutrišnjem ali čez kakšno leto.

Sindikalist Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pa je poudaril, da bi načrt za okrevanje in odpornost moral biti primarno namenjen ljudem. Kot enega izmed izzivov je izpostavil prihodnost dela in nove oblike dela.

Kaj vsebuje težko pričakovana vsebina načrta za okrevanje?