Andreja Valič iz Študijskega centra za narodno spravo je na novinarski konferenci poudarila, da je spravni proces sicer kompleksen, a nujno potreben za prihodnost družbe. Foto: MMC RTV SLO/Aleksander Kolednik
Andreja Valič iz Študijskega centra za narodno spravo je na novinarski konferenci poudarila, da je spravni proces sicer kompleksen, a nujno potreben za prihodnost družbe. Foto: MMC RTV SLO/Aleksander Kolednik

Slovenija še ni izvedla tega koraka, da bi rekla: fašizem, nacizem in komunizem so si podobni, človekovi kulturi in njegovi morali sovražni sistemi. Kaj pri vsem tem storiti? Kratkoročno skoraj nič, zato je potrebno gibanje, ki bo vlivalo dovolj sile in energije v ustanove, kot so šole, univerza, inštituti, delovna mesta, politične stranke, družina, da bi se začela večati stopnja naše občutljivosti.

Jože Pučnik pred šestnajstimi leti.

Ob tem je Valičeva poudarila, da se zdi, da v slovenskem prostoru spravni proces nekoliko zastaja. Meni, da bi "lahko govorili o regresiji spravnega procesa", ki je po njenih besedah bistveno kompleksnejši proces kot zgolj spravna maša ali postavitev spomenika. To predstavlja zgolj košček mozaika, ki pa "mora biti popoln, da lahko govorimo o spravi", je dodala direktorica Študijskega centra za narodno spravo.

Na vprašanje, katere države bi si lahko Slovenija po njenem mnenju vzela za zgled, je Valičeva odgovorila, da so to Francija in Nemčija ter druge države, ki so opravile s svojo preteklostjo. "Nemčija je to storila s svojo denacifikacijo," je poudarila.

Evropa se 23. avgusta spominja vseh žrtev dejanj, ki so jih zagrešili pripadniki avtoritarnih in totalitarnih režimov. Zaznamovanje dneva spomina na žrtve tovrstnih režimov je v resoluciji iz leta 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu predlagal Evropski parlament. Resolucija obsoja vse zločine proti človeštvu in množične kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešili vsi totalitarni in avtoritarni režimi.

Lani v Štanjelu, letos na Ptuju
"V 15. členu tega dokumenta je zapisano priporočilo, naj se vse članice Evropske unije spominjajo vseh žrtev totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki so prizadeli Evropo v 20. stoletju," je na novinarski konferenci povedala Valičeva. Tako bo Študijski center za narodno spravo skupaj z Inštitutom dr. Jožeta Pučnika in preostalimi organizatorji že tretjič priredil spominsko slovesnost, ki bo tokrat potekala na dvorišču Minoritskega samostana na Ptuju.

Mateja Jančar z Inštituta dr. Jožeta Pučnika je poudarila, da je zaznamovanje tega dne izredno pomembno, prav tako pa so na inštitutu veseli, da slovesnost vsako leto poteka v drugem kraju, kar pomeni, da zaznamovanje postaja vseslovenski dan, ki ni osredotočen na eno samo središče.

"Prav nedaleč od Ptuja je bilo po vojni zloglasno taborišče Strnišče in ob vseh teh grozotah najdemo tam tudi zgodbo o t. i. tamkajšnjih otrok s Petrička oz. otrok z Ormoškega gradu. O tem bo govoril tudi dokumentarec, ki ga je pripravil študijski center in bo premierno predvajan v sredo na slovesnosti," je pojasnila Jančarjeva.

"Najprej se v filmu predstavi koncentracijsko taborišče, potem se dogajanje preseli na dva pričevalca, ki sta bila kot otroka sprva zaprta v taborišču, potem pa so otroke preselili na Ormoški grad," je nekaj besed o filmu povedal Damjan Hančič iz Študijskega centra.

Slovenija še ni izvedla tega koraka, da bi rekla: fašizem, nacizem in komunizem so si podobni, človekovi kulturi in njegovi morali sovražni sistemi. Kaj pri vsem tem storiti? Kratkoročno skoraj nič, zato je potrebno gibanje, ki bo vlivalo dovolj sile in energije v ustanove, kot so šole, univerza, inštituti, delovna mesta, politične stranke, družina, da bi se začela večati stopnja naše občutljivosti.

Jože Pučnik pred šestnajstimi leti.