Azilni dom na Kotnikovi ulici v Ljubljani. Foto: Matija Mastnak
Azilni dom na Kotnikovi ulici v Ljubljani. Foto: Matija Mastnak
Eritrejski prebežniki
Številni Eritrejci bežijo iz avtoritarne države, ki jih sili tudi v dosmrtno služenje vojaškega roka in prisilno delo. Foto: EPA

Do zdaj je bilo v Slovenijo premeščenih 253 ljudi, od tega iz Italije 77 državljanov Eritreje, trije državljani Sirije in en državljan Jemna ter iz Grčije 149 državljanov Sirije, 17 državljanov Iraka in šest oseb brez državljanstva, pojasnjujejo na ministrstvu za notranje zadeve.

Slovenija je postopke premestitve beguncev začela izvajati marca 2016. Svojo obveznost je že izpolnila v celoti, saj se je obvezala sprejeti 218 ljudi iz Italije in 349 ljudi iz Grčije.

Beg iz "afriške Severne Koreje"
Eritreja si je zaradi stanja na področju človekovih pravic prislužila naziv Severna Koreja Afrike. Predsednik države je že od leta 1993, ko se je država po vojni z Etiopijo in referendumu osamosvojila, Isaias Afwerki, za zdaj edini predsednik Eritreje. Pod njegovo vladavino je država zdrsnila v mednarodno izolacijo, ki so jo zaznamovali posredni in neposredni spori z Etiopijo, Sudanom, Jemnom in Džibutijem.

Leta 1998 je izbruhnila še ena krvava vojna z Etiopijo, ki se je končala leta 2000 s skupaj več kot 70.000 mrtvimi na obeh straneh. Po drugi vojni z Etiopijo je eritrejski avtoritarni vojaški režim še dodatno zaostril svojo vladavino. V državi ni neodvisnih civilnodružbenih organizacij in medijev, vrstijo se poročila o polnjenju zaporov s političnimi zaporniki, ujetimi prebežniki, novinarji in drugimi skupinami.

Oblast je uvedla prisilno služenje vojaškega roka, ki uradno sicer traja 18 mesecev, vendar, kot opozarjajo prebežniki, to nima konca in traja tudi vse življenje. Služenje vojaškega roka namreč ni le vojaška obveznost, temveč pogosto pomeni tudi prisilno delo za državo. Ob tem je država izpostavljena hudim sušam in posledičnim lakotam, čeprav oblasti zanikajo pomanjkanje hrane.