Široka osnova in nizka stopnja je vodilo finančnega ministrstva. Po njihovih izračunih bi bile najustreznejše stopnje 0,1 odstotka posplošene tržne vrednosti za stanovanja, 0,6 za poslovne in industrijske prostore, 0,15 za kmetijska zemljišča in 0,07 za gozdna. Simulacije kažejo, da bi s takšnimi stopnjami pobrali za 20 do 30 odstotkov več kot zdaj stavbnega nadomestila.
Pripravili so tudi izračune z enotno stopnjo za vse vrste nepremičnin, in sicer 0,2 oziroma 0,26, vendar sami ugotavljajo, da bi to pomenilo precej višjo obdavčitev stanovanj kot zdaj in obenem dosti nižjo obdavčitev industrijskih in poslovnih nepremičnin. Zato bodo stopnje gotovo osrednja točka usklajevanj. Seveda če se bodo koalicijske stranke strinjale, da je osnova za obdavčitev kar celotna posplošena tržna vrednost iz množičnega vrednotenja.
Mimogrede, nove vrednosti nepremičnin v skladu z lani potrjenim zakonom o množičnem vrednotenju bodo določene avgusta prihodnje leto. Takrat naj bi – tak je načrt – dokončno sprejeli tudi zakon o davku na nepremičnine. Do tja je sicer še dolga pot, saj se bo morala koalicija uskladiti tudi o tem, ali več obdavčiti drugo, tretjo nepremično ali ne. Koalicijska pogodba predvideva višjo obdavčitev druge, tretje nepremičnine, finančno ministrstvo temu ni naklonjeno, sklicuje pa se na razlago ustavnega sodišča.
V usklajevanju se lahko odpre tudi vprašanje izjem, oprostitev. Za zdaj niso predvidene, razen običajnih. In seveda – o tem očitno ni dvoma – davek na nepremičnine bo občinski prihodek.