Predsednik združenja borcev je še dodal, da je to bila simbolno ena izmed postaj na križevem potu in da je vse dobro, ki ga imamo danes, zgrajeno iz trdnih temeljev, postavljenih pred več kot 60 leti. Za Stanovnika pa je pri Slovencih to tudi dan velikega upanja, da bo iz tega zrasla družba, ki bo bila vredna teh žrtev.

Stanovnik pa je za MMC med drugim dejal tudi, da je mlajši generaciji, ki živi v normalnih razmerah, težko razumeti in dojeti s kakšno brutalnostjo je nacifašizem obračunal s svojimi nasprotniki, zaradi česar je pomembno, da se spomini preživelih taboriščnikov objavljajo, da se zavedamo, da se je holokavst zares zgodil.

Čebašek Travnik: Taboriščniki so dokaz zmage človekove volje po preživetju
Slavnostna govornica, varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, je poudarila, da so preživeli taboriščniki dokaz zmage človekove volje po preživetju. Generalna skupščina Združenih narodov je resolucijo dneva spomina na žrtve holokavsta sprejela šele leta 2005, leta 2007 pa resolucijo o obsojanju zanikanja holokavsta. Takšne resolucije pa varuhinja pri nas še ni zasledila, od strank pa je takšno pobudo predlagal le SD, ki za zdaj ostaja še brez praktičnih sprememb. Poleg tega je pozdravila potezo DZ-ja, da bo v ponedeljek na seji z minuto molka počastil ta dan.

"Živih prič kmalu ne bo več, spomin pa mora ostati"
Spominske slovesnosti v M Hotelu v Ljubljani so se udeležili mnogi preživeli taboriščniki, ki so tudi izrazili ogorčenje, da Slovenija še vedno ni sprejela 27. januarja kot dneva spomina na žrtve holokavsta tako kot druge države. Predsednica taboriščnega odbora Auschwitz Sonja Vrščaj je dejala, da so v Auschwitzu ploščam v 21 jezikih dodali tudi ploščo v slovenskem jeziku.

V koncentracijska taborišča je bilo namreč poleg Judov deportiranih tudi ogromno Slovanov, Romov, homoseksualcev in ljudi z duševnimi motnjami. Tako je bilo v Auschwitzu interniranih tudi 2.346 Slovencev, od katerih jih je 1.221 umrlo. "Živih prič kmalu ne bo več, spomin pa mora ostati," je še dodala Vrščajeva.

B. K.